Slovenske banke so v odlični kondiciji, poslujejo zdravo in stabilno, so bili uvodni poudarki na novinarski konferenci Združenja bank Slovenije. Banke in hranilnice so ob visoki likvidnosti pripravljene nadalje podpirati razvoj gospodarstva in zagotoviti finančno vključenost celotnega prebivalstva Slovenije. Zato je še posebej v luči dviga minimalne plače potrebna sprememba makrobonitetnega ukrepa Banke Slovenije, ki sedaj omejuje kreditiranje prebivalstva. Slednje bi posredno ublažilo tudi sedanji pritisk na rastoče razmerje med depoziti in krediti ter na presežno likvidnost bančnega sistema. Zagotoviti je treba primerljive pogoje za poslovanje tako kot drugje v evrskem območju. Zato je dialog med vsemi deležniki nujen.
Predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije in predsednik Nove Ljubljanske banke Blaž Brodnjak je med drugim tudi spomnil, da je bančni sistem v Covid krizi odigral eno osrednjih vlog pri obvladovanju razmer in je zato soodgovoren za sedanje dobre gospodarske razmere. Je trden in pripravljen nuditi servis ter podporo nadaljnjemu razvoju gospodarstva kot tudi prebivalstvu. Zagotoviti je treba finančno vključenost celotnega prebivalstva Slovenije, je opozoril, saj je trenutno povprečno gospodinjstvo na podeželju v bančnem sistemu kreditno nesposobno, z dvigom minimalne plače bo takšnih gospodinjstev še več. Makrobonitetni ukrep je diskriminatoren, so bili enotnega mnenja govorci, saj omejuje dejavnost bank, med tem ko finančni posredniki, ki niso tako nadzirani, posojajo denar prebivalstvu po bistveno višjih obrestnih merah, in ga s tem izpostavljajo visokim tveganjem. Zagotoviti je treba primerljive pogoje za poslovanje tako kot drugje v evrskem območju, je opozoril.
Direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je izpostavila, da bo vloga bank izjemno pomembna tudi pri financiranju okrevanja, financiranju zelenega in razogljičenega gospodarstva ter digitalnega prehoda. Država mora zagotoviti, da bančni sistem posluje po primerljivih pogojih kot drugi poslovni subjekti v Evropski uniji, je poudarila tudi ona. Ob tem je navedla primerljivo davčno obravnavo, enake možnosti uporabe digitalizacije in enake pogoje opravljanja vloge finančnega posrednika. Makrobonitetni ukrep Banke Slovenije, ki teh razmerah omejuje kreditiranje prebivalstva, je označila za nelogičen in poudarila, da slovenska gospodinjstva med manj zadolženimi v Evropi in bi lahko podprla potrošnjo ter s tem gospodarstvo.
Mario Henjak, predsednik uprave Gorenjske banke je med pomembnimi dejavniki okrevanja slovenskega gospodarstva poudaril izvoz in investicije ter menil, da si je treba prizadevati za pozitiven trend tudi v prihodnje. Opozoril je na težave v dobavnih verigah in na eksplozivno rast cen energentov, surovin in prevozov. Navedel je tudi, da se je okrepilo povpraševanje po faktoringu, rast predvsem na področja mednarodnega faktoringa se pričakuje tudi v 2022. Glede konsolidacije je opozoril, da je treba razumeti prednosti, ki jih ta prinaša in med nje uvrstil ekonomijo obsega, krepitev dobrih praks in nižje stroške poslovanja.
Predsednik uprave Banke Sparkasse Stefan Vavti je izpostavil, da se bančniki zavedajo, da je izbira za stranke bank pomembna in izrazil prepričanje, da bodo gibanja na tem področju za stranke in dolgoročno uspešnost bank v nadaljevanju dobra. Tako kot ostali govorci, je posebej opozoril na preobsežno regulativo v bančnem sistemu, ki pogosto prinaša togost in rezultira v neodzivnosti bank glede na konkurenco, ki ni tako regulirana.
Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 12. januar 2022