Ljubljana, 16. junij 2022: Danes je v Ljubljani potekala bančna konferenca z naslovom Kako najti ravnovesje med zanesljivim – inovativnim – odzivnim na krize? Na njej so govorci obravnavali aktualne razmere v gospodarstvu s poudarkom na vplivih rusko-ukrajinskega konflikta, ki se odvija pred durmi Evropske unije, na pogoje poslovanja podjetij in bank ter na odzive nosilcev denarne in fiskalne politike nanje.
V razmerah izrazite negotovosti in zaostritve pogojev poslovanja zaradi okrepljene inflacije, motenj v dobavah, sankcijskih ukrepov, dviga obrestnih mer, umirjanja gospodarske rasti, zagotavljanja energetske neodvisnosti ter prisotnosti številnih drugih tveganj bančni sektor ostaja kapitalsko in likvidnostno stabilen ter zavezan k podpori slovenskega gospodarstva in prebivalstva, ključ za krepitev odpornosti gospodarstva in bank pa je sodelovanje ter povezovanje vseh relevantnih deležnikov.
Srečanje je popestrila razstava naslovnic edine strokovne revije s področja bančništva in financ Bančni vestnik, ki je lani dopolnila sedem desetletij delovanja.
Tina Žumer, namestnica guvernerja Banke Slovenije, je izpostavila, da so posledice ruske vojaške agresije na Ukrajino večplastne in se odražajo tako v gospodarskem kot bančnem okolju. Govor je v celoti na voljo na spletni strani.
Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije, je osvetlila odziv Evropske unije na krizo, ki je nastala zaradi vojne agresije Rusije proti Ukrajini. Ta Ukrajini zagotavlja nujno, humanitarno in civilno pomoč ter prvič v svoji zgodovini financira tudi vojaško pomoč. Evropska unija izvaja tudi do sedaj največjo in najdaljšo operacijo mehanizma za civilno zaščito ter koordinira največjo operacijo medicinske evakuacije. Me drugim je prejšnji teden napovedala več kot 200 milijonov evrov dodatne humanitarne pomoči. V govoru je navedla tudi zelo povedno izjavo predsednice Evropske komisije, Ursule Von der Leyen in sicer: »Putin mora ugotoviti, da je to zanj hud strateški poraz. Jasno mu mora postati, da ima napad na suvereno državo za agresorja visoko ceno«.
Evropska unija posledično izvaja velik pritisk na rusko gospodarstvo in je v začetku junija sprejela že šesti sveženj sankcijskih ukrepov, s katerim je Rusiji onemogočeno pridobivanje pomembnih prihodkov, kar naj bi izčrpalo ruski vojaški stroj, ukrepi pa ustvarjajo pritisk tudi na ruski finančni sektor oziroma banke. Evropska unija je pripravljena sprejeti še nadaljnje ukrepe proti Kremlju.
Catherine Denis, predstavnica Evropske komisije s področja evropske civilne zaščite in operacij za humanitarno pomoč, je predstavila sistem sankcij Evropske unije, pri izvajanju katerega imajo zelo pomembno in odgovorno vlogo tudi banke. Sankcije predstavljajo orodje za zagotavljanje evropskih vrednot in interesov, miru, demokracije, vladavine prava, človekovih pravic ter mednarodne varnosti. Trenutno je uvedenih 44 sankcijskih režimov, med njimi je 39 usmerjenih v specifične države, dodatno pa je še pet tematskih sankcijskih režimov, ki se nanašajo na kemično orožje, kibernetske napade, človekove pravice in terorizem. Pojasnila je razlike med avtonomnimi sankcijami, ki jih je sprejela Evropska unija, in sankcije, ki jih sprejemajo Združeni narodi, ter predstavila različne vrste sankcij in izjeme v obliki izvzetij ter derogacij. Predstavila je še konkreten primer sankcij, ki so usmerjene proti Rusiji in Belorusiji. Paleta sankcij, ki jih v zadnjih štirih mesecih pripravila Evropska unija, je najobširnejša, ki jo je Evropska unija sprejela v svoji zgodovini in je uperjena v prek 1000 oseb ter prek 80 podjetij v različnih. Opozorila je tudi na izjeme pri sankcijah v primeru rabe za izključno humanitarne namene. Glavni izziv z vidika humanitarne pomoči povzročajo večplastnost sankcijskih režimov, tveganje neskladnosti, prekomernost zahtev in (prekomerno) izogibanje tveganjem. Predlagane rešitve za naslavljanje teh izzivov so pristop s strani različnih deležnikov, ozaveščanje o pomenu sankcij, vzajemno razumevanje in dialog ter močan pravni okvir.
Igor Lengar z Inštituta Jožef Štefan je spregovoril o energetski odvisnosti Slovenije in zamenljivosti virov. Slovenija uvaža vso nafto in ves zemeljski plin ter nekaj elektrike. Uvoz primarne energije je dobrih 50 odstotkov. Uvoz vseh energentov je možno najučinkoviteje nadomestiti z električno energijo domače proizvodnje iz novih elektrarn, vendar bi v tem primeru potrebovali še enkrat večjo proizvodnjo električne energije, kot jo imamo danes. Realen trajnostni vir električne energije v Sloveniji predstavljajo nove elektrarne: sončne, vetrne, hidro in jedrske. Prvi dve sta odvisni od vremena in zasedeta veliko površine, hkrati pa je v času, ko slednje ne obratujejo predvideno delovanje termo elektrarn, saj trenutno hramba večjih količin električne energije ni možna. Zato so po oceni Lengarja jedrske elektrarne, poleg hidro energije, edini realen trajnostni učinkovit nizkoogljični vir.
Makroekonomske napovedi je predstavila Maja Bednaš, direktorica UMAR. V zadnjem lanskem četrtletju je bila medletna rast BDP visoka, še zlasti je izstopala zasebna potrošnja. V Evropski uniji smo beležili upočasnitev rasti BDP v zadnjem četrtletju 2021. Že pred začetkom vojne v Ukrajini smo pričakovali umiritev gospodarske rasti v letu 2022, na kar so poleg visoke lanske osnove vplivali predvsem naraščajoči cenovni pritiski zaradi visokih cen energentov in surovin ter ozkih grl v dobavnih verigah. Poleg tega je obseg podpornih ukrepov, ki imajo pozitiven vpliv gospodarsko rast, letos znatno manjši od lanskega. Predvidena rast BDP po pomladanski napovedi UMAR bo v letu 2022 4,2 odstotka, v letu 2023 3,0 odstotke in v letu 2024 pa 2,8 odstotka. Visoke cene energentov in surovin povišujejo inflacijo, kar znižuje realne rasti zasebne in državne potrošnje, višji stroški materialov ter energije pa vplivajo na investicije in stroške podjetij. Naraščanje zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta letos ter v naslednjih letih manj intenzivno nadaljevala. V zasebnem sektorju bo letošnja rast nominalnih plač podobna lanski (2,4 odstotka), v zasebnem sektorju bo višja (5,8 odstotkov), povprečna nominalna bruto plača v javnem sektorju pa bo nižja zaradi prenehanja izplačevanja dodatkov (-2,8 odstotka). Na realno rast plač močno vpliva inflacija, ki se je konec lanskega leta precej okrepila, razmeroma visoka bo predvidoma večino letošnjega leta. Ob predpostavki umirjanja cenovnih pritiskov bi se leta 2024 približala dvema odstotkoma; po pomladanski napovedi UMAR so se cenovni pritiski povečali, letošnja inflacija bo zelo verjetno presegla 7 odstotkov, prihodnje leto pa bo tudi višja od spomladi predvidene.
Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, je predstavil vpliv vojne v Ukrajini na slovensko in svetovno gospodarsko aktivnost. Vojna nima tako velikega vpliva na gospodarsko aktivnost kot ga ima na inflacijo. Izvor globalne inflacije predstavljajo hitro gospodarsko okrevanje, omejitve na ponudbeni strani (svetovni pomorski promet, proizvodnja polprevodnikov) in geopolitične razmere. Povedal je, da so pričakovanja o gospodarski rasti v območju evra in za Slovenijo v povprečju zgodovinsko gledano še vedno nadpovprečna. Visoka verjetnost je, da bo realna rast BDP v Sloveniji med tremi in petimi odstotki v letu 2022. Geopolitična negotovost ostaja visoka, tako kot cene energentov in hrane. Izpostavil je tudi vprašanje alternativne dobavljivosti naftnih derivatov (visoke marže rafinerij in trgovcev), premoga in zemeljskega plina. Ekspanzivna fiskalna politika in naklonjenost na ravni Evropske unije zaradi posebnih okoliščin (varnostni izzivi, cene in dobavljivost energentov) bo podaljšana tudi v letu 2023. Precej bolj previdni odzivi Evropske centralne banke glede na Ameriške centralne banke – FED zaradi različnih okoliščin (energenti so večje breme za evropsko gospodarstvo, širše osnovana inflacija v ZDA) posledično krepijo dolar napram evru, saj povečujejo uvoženo inflacijo. Višja inflacija pomeni višje nominalne cene, kar dviguje potencial večjega kreditnega plasmaja. Tržne obrestne mere so najvišje po letu 2014. Večina obrestnih mer pa je še vedno realno močno negativna (obresti so nižje od inflacije).
Na okrogli mizi na temo Kako najti ravnovesje med zanesljivim, inovativnim in odzivnim na krizo, ki jo je vodila Stanislava Zadravec Caprirolo, je potekala razprava o pomanjkanju delovne sile, s katero se je gospodarstvo soočalo že pred izbruhom Covid pandemije, ki je razmere na trgu dela še nadalje zostrila.
Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance, je izpostavil strukturne težave na trgu dela, predvsem plačno kompresijo (večina zaposlenih prejema plačo okrog minimalne). Ker skoraj nimamo srednjega razreda, tudi ni davčnega zajema, ker so zaposleni slabo plačani. Druga težava pa je relativno hitro upokojevanje. Trg dela najhitreje zapustijo starejše ženske, ki opravijo levji delež neplačanega dela, kot npr. skrbijo za svoje starše in vnuke. Če ne bomo razumeli in upoštevali kompleksnosti številnih vplivov na trg dela, izzivov na trgu dela ne bo možno uspešno nasloviti. Izgubila se je tudi navezava med socialno in davčno politiko, zato bo treba to ponovno vzpostaviti.
Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, je izhajal iz značaja slovenskega gospodarstva (slaba struktura). Veliko zaposlenih ima nižjo izobrazbeno strukturo, ker je v Sloveniji zelo veliko je dodelavnih poslov. Podjetja rešujejo primanjkljaje delovne sile s povečevanjem obsega dela, ker je uvajanje večizmenskega dela v Sloveniji velik problem. Pomanjkanje delovne sile bo verjetno dolgoročno, zato je potrebno pohitriti postopke zaposlovanja tujih delavcev. Prav tako bi bilo potrebno skleniti sporazume za zaposlovanje s tretjimi državami, saj je balkanski bazen delavcev že izpraznjen. Situacija je najbolj zahtevna v gostinstvu, turizmu in gradbeništvu. Pospešiti je potrebno tudi avtomatizacijo in digitalizacijo, ne le v industriji, ampak tudi v storitvenih dejavnostih, saj bo le-ta zmanjšala potrebo po delovni sili.
Branko Meh, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, je povzel, da se v malem gospodarstvu že nekaj časa soočajo s pomanjkanjem delovne sile. Primanjkuje jim poklicno izobraženih ljudi, ker je šolski sistem zatajil na področju vajeništva in poklicnega izobraževanja. Mnogi delodajalci bi radi zaposlili delavce iz tretjih držav, po drugi strani pa veliko slovenskih državljanov dela v sosednjih državah, zato bi morali poskrbeti, da se ti vrnejo nazaj v Slovenijo. Če hočemo obdržati prepotreben kader na področju malega gospodarstva bi bilo potrebno zagotoviti boljše plače, kar bi lahko storili z razbremenitvijo prispevkov na plače. Delavci, ki so dobro plačani bodo tudi lahko kupovali naše domače storitve in proizvode. Od bank pričakujejo servisiranje na strani kreditov.
Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, je izpostavil, da so izzivi v bančnem sektorju podobni kot v ostalih storitvenih dejavnostih. Vprašati se je treba, kakšen model bančništva si želimo v prihodnje glede na trenutne aktualnosti. V zvezi z izzivi na trgu dela je aktualna robotizacija (ne roboti, temveč programska oprema), avtomatizacija in digitalizacija kot odziv na pomanjkanje delovne sile. Problem pa je, kdo bo razvil in avtomatiziral prej omenjene procese. Za razvoj orodij so potrebni ljudje z zelo visokimi znanji, ki pa so zelo redki in lahko sami postavljajo svoje pogoje za delo. T. im. digitalni nomadi lahko delajo od doma za ameriška podjetja, zato bi bila potrebna razbremenitev dela, da bi bili lahko bolj stimulativno nagrajeni. Izvesti je treba reformo obdavčitve dela, reformo izobraževalnega sistema in pokojninsko reformo. NLB skupina je v enem letu v Sloveniji uspela zaposliti tri informatike, v Srbiji pa 45, zato so se odločili, da bodo tam oblikovali center za informatiko NLB skupine.
John Michael Denhof, predsednik uprave Nove KBM, se je strinjal, da je težko pridobiti kvaliteten kader. V banki je potrebno vzpostaviti kulturo visoke produktivnosti in pripadnosti vseh zaposlenih. Opozoril je tudi na pomen digitalizacije in zniževanja stroškov ob prehodu na digitalno, strankam prijazno in brezpapirno poslovanje. V Novi KBM so veliko vložili v digitalizacijo, poenostavitev procesov za stranke in zmanjšanje papirologije.
Damijan Dolinar, predsednik uprave SID banke, je povzel, da je SID banka specifična banka, tudi z vidika IT potreb. Želja in potreb je več, kot je na voljo resursov za izvedbo. Lokalni kadrovski bazen je omejen, zato bi bila potrebna integracija znotraj bančnega sistema (npr. skupni varnostno operativni centri ipd.). Razvojna banka je integralni del ekonomske politike države. Pri svojem delovanju je neodvisna, pri podpori gospodarstvu pa se mora tesno pogovarjati z ekonomsko politiko države. Kadrovsko je omejena na 200 ljudi, zato si mora postaviti glavne prioritete.
Kot odziv na posledice vojne v Ukrajini je pospešitev energetskih projektov, vključno s pospešitvijo vsaj dela evropskega Green Deal dogovora. V razpravi na to temo je Tilen Božič spregovoril o zeleni proračunski reformi. Poudaril je, da je potreben premik naprej. Potrebno je pregledati javno finančne prihodke in odhodke in jih ovrednotiti v smislu kako zeleni so.
Tibor Šimonka je povedal, da je energetska kriza nastala že pred ukrajinsko krizo. Podjetja morajo razmišljati o drugačnih energetskih scenarijih, zato bodo nekateri projekti zastali ali postali sekundarnega pomena. To bo problem predvsem za velika in energetsko intenzivna podjetja. V okviru Skupine SIJ pridobivajo Green steel certifikat, njihov ogljični odtis je 3-4 krat nižji kot v klasičnih jeklarnah. Trajnostno poročanje, ki ga uvajajo banke, bo po njegovem mnenju v prihodnje postalo tudi del poslovnega poročila podjetij. Za večja to ne bo problem, za manjša pa, ker bodo morale vzpostaviti posebne službe za poročanje. Končni potrošniki pa bodo tisti, ki se bodo odločali, ali bodo podprli nakup trajnostnih produktov.
Branko Meh je poudaril, da je malo gospodarstvo v dobri kondiciji in izpostavil, da so mala podjetja najbolj ranljiva za dvige cen energentov. 115 tisoč malih podjetij je pomemben segment za državo, ki bi morala razmišljati o vzpostavitvi vzpodbud zanje. Izrazil je upanje, da se bo vojna v Ukrajini čim prej končala. Če bo prišlo do krize, pričakuje vzpostavitev subvencioniranja čakanja na delo za obdobje do umiritve razmer ter uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka za najbolj ranljive skupine. Malim podjetjem bi morale priti nasproti tudi banke s krediti za financiranje njihovega razvoja, da bodo lahko ostali konkurenčni.
Blaž Brodnjak je povzel, da je to zelo kompleksno področje, ki se začne na ravni nacionalnega konsenza. NLB ne financira premogovne industrije in v okviru skupine praktično nima izpostavljenosti do tega sektorja. Potrebno je vzpostaviti ničelno toleranco do izpustov, ki niso več okoljsko sprejemljivi. NLB je zato pristopila k Net zero banking alliance iniciativi.
John Michael Denhof je povedal, da je potrebno podpreti prehod na zelene oblike gospodarstva, da bi čim bolj zajezili klimatske spremembe. Banke imajo možnost, da podprejo zeleno ekonomijo. Podjetja pa morajo imeti vizijo glede zmanjševanja svojega ogljičnega odtisa in v zvezi s tem ozaveščati svoje zaposlene ter tudi stranke. V Novi KBM se dobro zavedajo, kaj morajo še storiti, da bodo zmanjšali ogljični odtis. Tega se lotevajo po korakih, pri tranziciji na zeleno gospodarstvo pa pomagajo tudi svojim strankam. V proces so vključeni vsi zaposleni, ne le uprava. Zaposleni se namreč morajo zavedati, da je to ena od prioritet in si hkrati želeti, da da banka kot podjetje v tem pogledu postane boljša. Banka mora zato izoblikovati ustrezno naložbeno politiko. Tudi podjetja si morajo želeti sprememb, potrebna pa je tudi podpora vlade z oblikovanjem ustreznih strategij. Podjetja, ki že vedo, kako bi se lahko tega lotila, je treba podpreti, tista, ki še ne pa je potrebno spodbuditi v tej smeri.
Damijan Dolinar je povedal, da imajo svojo tipologijo merjenja ogljičnega odtisa. Ogljični odtis delovanja SID banke v letu dni je manjši od učinka enega izstrelka v Ukrajini. SID banka se že več kot desetletje ukvarja z ESG dejavniki. V svoji ponudbi ima oblikovane produkte, ki spodbujajo investicije v krožno gospodarstvo, izdali so že zeleno obveznico. ESG standarde imajo implementirane v kreditni proces. Na trgu se odzivajo tam, kjer se poslovne banke zaradi vidika upravljanja tveganj ne morejo. V sodelovanju z ministrstvi financirajo projekte, ki še ne izkazujejo ekonomike in jih poslovne banke ne bi mogle podpreti.
Povezave na posnetke Bančne konference:
- Dopoldanski del: https://youtu.be/ob8W1A_H8sw
- Popoldanski del: https://youtu.be/hRcE7QNVQuI
- Okrogla miza: https://youtu.be/fhWQieQmk1A
Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 16. junij 2022