Zaključil se je dvodnevni posvet pravnikov bank, ki ga je organiziralo Združenje bank Slovenije. V uvodnem nagovoru je direktorica združenja, Stanislava Zadravec Caprirolo, predstavila izzive, s katerimi se v trenutnem okolju soočajo banke in hranilnice. Med številnimi izzivi bank je, med drugim, izpostavila vedno spreminjajočo in vedno bolj obsežno zakonodajo, negotovost v slovenskem pravnem ter sodnem okolju, kot tudi vedno večje nevarnosti v svetu tehnološkega napredka in umetne inteligence.
Posvet je bil razdeljen na tri bloke. Prvi blok se je posvetil temi varstva potrošnikov. Začel se je s predavanjem profesorja ljubljanske pravne fakultete Damjana Možine. Možina je predstavil neobičajno ustvarjanje sodne prakse Sodišča Evropske unije (SEU). Ta praksa odstopa od prejšnje prakse SEU, ki se je osredotočala na podajo generalnih usmeritev in razlag prava Evropske unije. Sedanjo sodno prakso SEU pa bi lahko razumeli bolj v smeri odločanja v posamičnem primeru s prevladujočo tendenco varstva potrošnikov. Nadaljevala je odvetnica Branka Sedmak, ki je predstavila izzive, s katerimi se banke srečujejo na sodiščih. Glede postopkov, ki se vodijo pred sodišči glede kreditov v tuji valuti švicarski frank, je predstavila nenavadno razlago prava Evropske unije s strani slovenskih sodišč. Ta slepo sledijo razlagi SEU, ne glede na to, ali se primeri, ki jih je obravnavalo SEU ujemajo s primeri pred slovenskimi sodišči.
Sledila je okrogla miza, ki se je prav tako posvetila temi varstva potrošnikov. Vodil jo je Matevž Zgaga iz Deželne banke Slovenija. Sestavljali so jo profesor ljubljanske pravne fakultete Damjan Možina, profesorica mariborske pravne fakultete Petra Weingerl, predstavnica Banke Slovenije Ana Štiherl, odvetnica Branka Sedmak in vodja pravne službe UniCredit Banka Slovenija Marta Koželj Lakner. Izmenjava stališč v okviru okrogle mize je bila dinamična in v delih provokativna. Sodelujoči so se strinjali, da varstvo potrošnikov ni namenjeno zasledovanju in/ali varstvu interesov ožje skupine posameznikov. Prav tako pretirano varstvo potrošnikov na dolgi rok ni v korist niti potrošnikom samim. Sodelujoči so zaključili, da je varstvo potrošnikov področje prava, s katerim se sodniki redko srečujejo in to šele pri sojenju. Če se varstvu potrošnikov doda še specifično področje bančnih poslov, je sodniško delo lahko izredno težavno. V tej zvezi so se sodelujoči strinjali, da bi bilo priporočljivo, da bi se v okvir sodniške šole vključilo tudi področje bančnih poslov. To bi pripomoglo k boljšemu poznavanju delovanja bank in bi olajšalo delo sodnikov.
Drugi blok posveta se je osredotočil na okoljsko, socialno in korporativno upravljanje ter trajnostni razvoj. Lela Melon je prek videokonference iz Barcelone na praktičen način predstavila izzive razvijajoče se evropske regulative o trajnostnem poročanju. Udeleženci posveta so se strinjali z Melonovo, da bo izvajanje regulative predstavljalo precejšen izziv, še posebej ob upoštevanju, da gre za relativno novo pravno področje, ki je še v nastajanju. Drugi blok se je zaključil s prispevkom Žige Urankarja iz družbe Deloitte svetovanje, ki je predstavil evropsko regulativo o trajnostnem poročanju, skupaj z zgodovino nastajanja regulative in izzivi, ki jih regulativa prinaša.
Drugi dan posveta se je začel s predavanjem Boštjana Kežmaha iz mariborske fakultete za elektroniko, računalništvo in informatiko. Kežmah je predstavil elektronsko poslovanje v okviru evropske uredbe eIDAS ob upoštevanju slovenske zakonodaje o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisovanju. Udeležencem posveta je ponudil številne uporabne nasvete in področje elektronskega poslovanja predstavil na aktualen ter praktičen način. Nadaljeval je Tadej Hren iz nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT s predavanjem o kibernetski varnosti. Ponazoril je številne načine kibernetskih prevar. Pri tem je obrazložil, da je večina varnostnih incidentov posledica človeške napake. Preventivni ukrepi na področju kibernetske varnosti so izredno otežkočeni zaradi iznajdljivosti prevarantov, ki vedno znova odkrijejo nove načine prevar. Poudaril je pomen ozaveščanja uporabnikov, ki predstavlja »tek na dolge proge«, saj bi pretirano opozarjanje na kibernetske prevare pripeljalo do zasičenosti z informacijami in v končni fazi do nasprotnega učinka od želenega. Posvet se je nadaljeval s strokovnim predavanjem Mihe Juharta iz ljubljanske pravne fakultete o odškodninski odgovornosti pri plačilnih storitvah. Juhart je predstavil zakonodajo na področju plačilnih storitev, v skladu s katero ponudnik plačilnih storitev objektivno odgovarja za (pravilno) izvršitev plačilne transakcije. Izključitev objektivne odgovornosti je mogoča iz dveh razlogov, in sicer zaradi višje sile, na katero ponudnik plačilnih storitev ni mogel vplivati, ali prispevka oškodovanca k nastanku škode namenoma ali iz hude malomarnosti. S predstavitvijo sodne prakse različnih držav je na praktičen način obrazložil, da je pravni institut hude malomarnosti pravni standard, ki ga opredeli sodna praksa, zato prihaja do zelo različnih razlag tega pravnega instituta in posledično do zelo različnih odločitev sodišč. Drugi dan se je zaključil s predstavitvijo inteligentnega sistema ChatGPT. Peter Mesarec je na uporaben način ponazoril različne načine, kako lahko sistem pomaga pri izvajanju različnih aktivnosti, od priprave zapisnikov sestankov do lektoriranja in prevajanja besedil, kot tudi podajanja idej za grafične dizajne ter marketinške in druge vsebine.
Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 27. oktober 2023