Mednarodna izmenjava informacij

Domača stran / Mednarodna izmenjava informacij

OECD CRS

Avtomatična izmenjava informacij o finančnih računih – OECD CRS

Potreba držav po medsebojnem sodelovanju na področju obdavčevanja v obdobju globalizacije in digitalizacije hitro narašča. Mobilnost davčnih zavezancev, število čezmejnih transakcij, uporaba sodobnih plačilnih poti in internacionalizacija finančnih instrumentov nadaljujejo s trendom povečevanja, kar vpliva na delovanje nacionalnih sistemov obdavčevanja in spodbuja davčne goljufije in davčne utaje. Zato je za učinkovito upravljanje sistema obdavčevanja na ravni posamezne države pomembno, da le-ta prejema informacije in za obdavčevanje relevantne podatke tudi s strani drugih držav. Države imajo skupen interes pri ohranjanju celovitosti svojih davčnih sistemov, v boju proti davčnim utajam in goljufijam pa je zelo pomemben element sodelovanje med pristojnimi organi drugih držav, tudi v obliki avtomatične izmenjave informacij.

Opis zahtev

Države članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (»Organisation for Economic Cooperation and Development – OECD«) so se zavezale, da bodo skupaj nastopile v boju proti čezmejnim davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju. Svet OECD je zato 15. julija 2014 sprejel OECD Standard avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih za namene obdavčevanja (v nadaljevanju: OECD standard).

Sestavni del OECD standarda je Vzorčni sporazum med pristojnimi organi, Enotni standard poročanja (v nadaljnjem besedilu: CRS), komentar in Vodič k CRS XML shemi poročanja.

Med podpisnicami Večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij (v nadaljnjem besedilu: MCAA) o finančnih računih je bila 29. oktobra 2014 med 52 jurisdikcijami tudi Slovenija, s čimer se je zavezala k implementaciji CRS in prvi avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih z drugimi jurisdikcijami v letu 2017.

Po zahtevah iz OECD Standarda, ki so v slovenski pravni red prenesena z zakonom o davčnem postopku, so v Sloveniji finančne institucije dolžne letno poročati Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) informacije o finančnih računih nerezidentov. FURS predpisane informacije o finančnih računih letno sporoča pristojnemu organu druge države, v kateri je stranka rezident za davčne namene.  V ta namen so finančne  institucije  dolžne od novih strank, v določenih primerih pa tudi od obstoječih, pridobiti predpisane podatke, med drugim tudi podatek o rezidentstvu stranke za davčne namene. Te podatke morajo stranke finančnim institucijam sporočati na posebnem obrazcu – samopotrdilu.

Finančna institucija  podatke, ki so sestavni del samopotrdila, pridobi od stranke preko obrazca, ki je primeroma objavljen na spletnih straneh posameznih finančnih institucij in tudi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije pod rubriko »Obrazci«.

Zakonska podlaga za izvajanje določb CRS s strani slovenskih finančnih institucij je v že omenjenem Zakonu o davčnem postopku in njegovem podrejenem predpisu, Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Priloga 20).

Finančne institucije v Sloveniji so prvo CRS poročilo pripravile in poslale FURS v letu 2017 s podatki iz leta 2016. Od takrat dalje so finančne institucije dolžne pripraviti in poslati CRS poročilo vsako leto, najkasneje do 30. maja tekočega koledarskega leta, in sicer za poslovanje poročanih oseb v preteklem letu. Finančne institucije so dolžne obveščati stranke o tem, da so bile poročane v okviru CRS poročila, če jih s to možnostjo niso prej seznanile, ali jih na drug primeren način o tem obvestile (npr. ob podpisu samopotrdila).

Opredelitev odgovornosti

Finančne institucije, pri katerih se odpre račun, ne izvajajo pravne analize relevantne davčne zakonodaje, na podlagi katere bi se ugotovilo davčno rezidentstvo imetnika računa in na ta način ne preverjajo sprejemljivosti samopotrdila.

Imetnik računa je samostojno odgovoren, da:

  • so vse navedbe v samopotrdilu in v zvezi z njim resnične, pravilne in popolne;
  • finančno institucijo nemudoma obvesti o vsaki spremembi okoliščin, ki vpliva na spremembo statusa davčnega rezidentstva (npr. sprememba države bivanja, sprememba naslova…) ter
  • dostavi novo samopotrdilo skladno s spremenjenimi okoliščinami.

 

Identifikacija

Splošna pojasnila o določanju davčnega rezidentstva

V večini primerov bo posameznik rezident ene države. Lahko pa pride do primerov, ko bo posameznik rezident za davčne namene v dveh ali več državah/jurisdikcijah. Načeloma se država rezidentstva za davčne namene s strani pristojnega finančnega organa določa po nacionalnih predpisih posamezne države.

Rezidentstvo za davčne namene je v davčnih predpisih držav običajno opredeljeno na podlagi določenih osnovnih kriterijev. Posameznik je rezident v tisti državi, v kateri:

  • ima prebivališče (države lahko pri tem pogoju v svojih zakonodajah razlikujejo oz. opredeljujejo več vrst prebivališč, kot je stalno, trenutno, formalno prijavljeno, dejansko itd.),
  • je prisoten več kot 183 dni v davčnem letu ali kateremkoli obdobju dvanajstih mesecev,
  • ima center življenjskih interesov oz. običajno prebivališče (v državi živi s svojo družino, ima zaposlitev ali druge ekonomske interese v državi ter druge pomembne vezi z državo – zavarovanje, bančni računi, interesne dejavnosti ipd., ki kažejo na to, da je njegov dejanski oz. primarni dom v tej državi).

Kadar izpolnjuje navedene pogoje v več državah hkrati, se lahko šteje tudi za rezidenta dveh ali več držav.

Posledice ugotovitve statusa poročevalske osebe

Odpravo dvojnega rezidentstva urejajo konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Posameznik je rezident za davčne namene v državi/jurisdikciji, kjer je po nacionalni zakonodaji (vključno po konvenciji) zavezan za plačilo davka zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča ali drugega podobnega merila in ne zgolj zaradi dohodkov z virom v tej državi/jurisdikciji. T.im. dvojni rezidenti se lahko v primeru dvoma oprejo na t.im. prelomna pravila iz konvencij, da bi razrešili dvojno rezidentstvo in ugotovili svoje rezidentstvo za davčne namene, za kar je potrebno izvesti ustrezen postopek presoje s strani pristojnega davčnega organa.

V teh postopkih je običajno potrebna pomoč davčnih svetovalcev. Banke ne izvajajo pravnega in davčnega svetovanja v zvezi s temi postopki.

Več informacij o OECD CRS

The Organisation for Economic Co-operation and Development: Nacionalna pravila o davčnem rezidentstvu (Tax residency rules)

OECD - Nacionalna pravila o identifikacijski številki za davčne namene (Tax Identification Number – TIN)

EU - Nacionalna pravila o identifikacijski številki za davčne namene (Tax Identification Number – TIN)

Drugi

FURS: OECD standard avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih in Direktiva Sveta 2014/107/EU

Zgibanka FURS: Avtomatična izmenjava informacij o finančnih računih za namene obdavčevanja

OECD - Exchange of information