Organi pregona iz 25 držav so v sodelovanju z Europolom, Eurojustom, Interpolom in Evropsko bančno federacijo (EBF) združili moči pri zatiranju enega najpomembnejših spodbujevalcev pranja denarja: denarnih mul in njihovih rekrutov. V trimesečni akciji so aretirali 2 469 denarnih mul in preprečili, da bi denarne mule oprale 17,5 milijona EUR.
V operativni fazi, ki je potekala od sredine septembra do konca novembra 2022, je bilo skupaj z 222 osebami, ki denarne mule novačijo, identificiranih 8 755 denarnih mul in aretiranih pa je bilo 2 469 posameznikov po vsem svetu.
Evropska akcija proti denarnim mulam (EMMA – The European Money Mule Action), ki letos poteka že osmič, tokrat postaja mednarodna, saj so bile akcije izvedene tudi v zelo oddaljenih državah, kot so Kolumbija, Singapur in Avstralija.
EMMA je tako največja mednarodna operacija te vrste in temelji na ideji, da je javno-zasebna izmenjava informacij ključna za boj proti zapletenim sodobnim kaznivim dejanjem. Letos je ob stalnem usklajevanju s strani EBF organe pregona v akciji podprlo približno 1 800 bank in finančnih institucij, borze kriptovalut, podjetja Fintech in KYC ter multinacionalne korporacije za računalniško tehnologijo.
V izvedeni akciji je bilo:
- 2 469 prijetih denarnih mul,
- 1 648 začetih kazenskih preiskav,
- 4 089 ugotovljenih goljufivih transakcij, in
- 17,5 milijona EUR prestreženih denarnih transakcij.
V akciji je poleg Avstralije, Avstrije, Bolgarije, Kolumbije, Cipre, Češke, Estonije, Grčije, Madžarske, Singapurja in Hongkonga (Kitajska), Irske, Italije, Moldavije, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške republike, Švedske, Švice, Španije, Združenega kraljestva, Severne Amerike sodelovala tudi slovenska policija.
Tudi naša policija je bila zelo uspešna v preiskavah
Slovenska policija je preiskovala 206 zadev, v katerih so bile identificirane denarne mule, zaradi utemeljitve elementov večjega številka kaznivih dejanj goljufije, napada na informacijske sisteme in pranja denarja. V preiskavah slovenske policije je bilo skupno identificiranih 266 denarnih mul (na območju Slovenije in v tujini), ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, v skupni višini več kot 7,2 milijona evrov. Policija je v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja, slovenskimi bankami in tujimi varnostnimi organi uspela začasno zaustaviti in preprečiti oškodovanja slovenskih ter tujih fizičnih in pravnih oseb za nekaj več kot 1,8 milijona evrov.
V času preiskav je slovenska policija izvedla 47 zaslišanj osumljencev in opravila 12 hišnih preiskav, prav tako so prijeli devet storilcev ter podali 46 pobud za mednarodno pravno pomoč in 21 evropskih preiskovalnih nalogov. V večini primerov je šlo za denarne mule v tujini, ki so na svoj transakcijski račun neupravičeno prejele sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, povezanih s spletnimi goljufijami na škodo slovenskih fizičnih in pravnih oseb. Obravnavani so bili tudi primeri, ko so bili denarne mule slovenski državljani.
Ne postanite člen v verigi pranja denarja
Ali so vas kdaj prosili za pomoč pri prenosu denarja? Spletni prijatelj ali morda virtualni ljubezenski partner? Vam je kdo ponujal zaslužek na lahek način? Ali ste naleteli na nekoga, ki je trdil, da potrebuje pomoč, ker ne more uporabljati svojega bančnega računa?
Če je odgovor pritrdilen, ste se verjetno pogovarjali z osebo, ki novači denarne mule – in če ste storili, kar je zahtevala, ste morda storili kaznivo dejanje in sodelovali pri kaznivem pranju denarja, ki je bil pridobljen na nezakonit način. Ukrepajte zdaj, preden bo prepozno: prenehajte prenašati denar ter o tem takoj obvestite svojo banko in policijo.
Denarne mule so namreč pomemben del v verigi pranja denarja, saj kriminalcem omogočajo hiter prenos sredstev prek mreže računov, pogosto v različnih državah.
Uporaba denarnih mul je še posebej razširjena pri kibernetski kriminaliteti, v teh primerih denarne mule po navadi prenašajo oz. prenakazujejo denar iz svoje države v matično državo kriminalca.
#DontBeaMule
Ta teden bo Europol skupaj z mednarodnimi partnerji, Evropsko bančno federacijo in finančnimi institucijami s kampanjo #DontBeaMule ozaveščal o tem kaznivem dejanju in njegovih kazenskih posledicah.
Materiali za osveščanje javnosti so na voljo v 26 jezikih in vključujejo informacije o tem, kako ti kriminalci delujejo, kako prepoznati znake in kaj storiti, če postanemo tarča.
Povezava na infografike v slovenskem jeziku.
Vira:
Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 5. december 2022
