Vprašanja:
Slovenske banke so v posebnem položaju, saj morajo za presežke depozitov ECB plačevati 0,5 odstotkov p.a., hkrati se soočajo z digitalizacijo poslovanja in tudi globalno digitalno konkurenco, ter so prisiljene v zviševanje provizijskih in drugih prihodkov, na drugi strani pa tudi krčijo število zaposlenih, a še imajo visoke dobičke, tudi zaradi sproščanja preteklih rezervacij.
Kakšna je torej trenutna situacija v slovenskem bančništvu, trendi, in kakšna bo prihodnost slovenskega bančnega sistema?
Odgovor Združenja bank Slovenije:
Slovenski bančni sistem se sooča s podobnimi izzivi in priložnostmi poslovanja kot evropski, so pa nekateri elementi še bolj izraziti. Eden takšnih je visoka presežna likvidnost na eni strani (med najvišjimi v EU) in na drugi strani ukrep Banke Slovenije, ki omejuje kreditiranje gospodinjstev bolj kot primerljivi ukrepi drugih držav članic EU. To se ob tudi šibkem kreditnem povpraševanju gospodarskih družb, povezanim z negotovostjo gospodarskih gibanj, odraža v zaostreni konkurenci in pritisku na neto obrestno maržo, ki je z 1,4 odstotka nižja kot kadarkoli. Hkrati je bančni sektor zaradi obsega in stalno spreminjajoče se regulative (in poročevalskih zahtev) izpostavljen izjemno visokemu strošku zagotavljanja regulatorne skladnosti in še dodatnim nacionalnim posebnostim (na primer na področju davkov in na področju uvajanja digitalizacije poslovanja ter uporabe umetne inteligence), kakor tudi visokim stroškom razvoja in obvladovanja izpostavljenosti kibernetskim tveganjem. Ti stroški manjše sisteme bremenijo nadproporcionalno v primerjavi z večjimi bančnimi sistemi in, ker slovenski bančni sistem teh stroškov ne prenaša v celoti oziroma praktično zanemarljivo na uporabnike storitev, to dodatno zaostruje pogoje poslovanja ter sili v nadaljnjo konsolidacijo.
Po drugi strani pa je gibanje nedonosnih terjatev bolj ugodno od pričakovanj ob izbruhu pandemije, delno zato, ker je bančni sektor nemudoma odreagiral z likvidnostno podporo gospodarstvu, nadalje pa so negativne posledice na gospodarstvo močno ublažili sprejeti vladni ukrepi. Nizke ravni nedonosnih terjatev ohranjajo robusten kapitalski položaj in s tem možnost oziroma priložnost podpreti okrevanje gospodarstva s financiranjem investicijskih potreb, ki jih je pričakovati v okviru nacionalnega in evropskega programa post Covid gospodarskega okrevanja ter predvidenih razvojnih vlaganj gospodarstva, temelječih na okoljsko, družbeno in upravljavsko dolgoročno vzdržnih naložbah.
Aktivnosti bančnega sistema bodo kratkoročno oz. v letu 2022 med drugim sigurno povezane še vedno z zniževanjem negativnih posledic pandemije Covid 19 na gospodarstvo in prebivalstvo, digitalizacijo, kibernetsko varnostjo, hkrati pa je slovenski bančni sistem dobro pripravljen, da s financiranjem podpre in izkoristi priložnosti investicijskega cikla post pandemičnega »zelenega« gospodarskega okrevanja ob tem, da je že kar dlje zavezan k spodbujanju okoljsko dolgoročno vzdržnih in družbeno ter upravljavsko odgovornih investicij.
Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 2. december 2021