Poklic računovodje se v bankah iz tradicionalnega spreminja v interdisciplinarnega, sporočilo za javnost

V torek, 30. novembra 2021, se je zaključil Posvet računovodij v bankah in hranilnicah, ki ga vsako leto organizira Izobraževalni center Združenja bank Slovenije. Posvet ima že dolgo tradicijo, saj so vedno v ospredju aktualne teme s področja računovodstva in davkov, kar k udeležbi pritegne številne bančnice ter bančnike. 

Teme letošnjega posveta so bile namenjene aktualnim vsebinam in pregledu dogajanj v bančnem sektorju s poudarkom na trajnostnem financiranju ter razkritjih, bančni regulativi in pričakovanim poročevalskim zahtevam, davčni reformi in ključnim poudarkom revizije v letu 2022.

Uvodoma je predsednica Odbora za računovodstvo, ki deluje v okviru dejavnosti Združenja bank Slovenije, Anica Knavs iz Nove Ljubljanske banke, predstavila glavne izzive, s katerimi se soočajo računovodje in davčni specialisti v hitro spreminjajočem poslovnem okolju. Regulatorne spremembe na računovodskem in davčnem področju so stalnica ter zahtevajo široka znanja in veščine ter nenehno dopolnjevanje poznavanja področja. Izpostavila je, da je strokovno sodelovanje in povezovanje med računovodskimi ter davčnimi strokovnjaki bank z regulatorjem nujno, saj so le-tako skupni cilji enostavneje in učinkovito doseženi.

Direktorica Združenja bank Slovenije, Stanislava Zadravec Capriorolo, je opozorila na  pomembno vlogo računovodskega sektorja, ki se sooča s perečimi vsebinami, tako dolgoročno kot tudi srednjeročno. Med ključne trende, ki vplivajo na regulatorno okolje poslovanja bank in na poslovne modele bančnega sektorja, je uvrstila Covid, ki bo nedvoumno še nekaj časa krojil delo, tako z vidika regulative kot tudi poslovanja bank. Tako digitalizacija, vpliv FinTech in RegTech podjetij, uporaba umetne inteligence ter družbeno okolje in upravljanje ESG dejavnikov imajo lahko svoje pozitivne plati in prinašajo nove izzive. Zaradi omenjenih trendov se spreminjajo tudi izpostavljenosti tveganjem, je opozorila. Iz rezultatov zadnje analize izhaja, da članice ZBS med standardne vrste tveganj, kjer v prihodnjih mesecih pričakujejo povečanje le-teh, uvrščajo na prvo mesto regulatorno tveganje, sledijo mu obrestno, kreditno, tržno in poslovno tveganje, med najmanj pomembno tveganje pa uvrščajo likvidnostno ter valutno tveganje.

Archibald Kremser, član uprave Nove Ljubljanske banke, je v luči Covid razmer predstavil vlogo bank v procesu okrevanja. Še posebej je opozoril na prihodnje izzive bančnikov v času nizkih obrestnih mer ob trendu poslovanja s čim nižjimi stroški, potrebni nadaljnji  digitalizaciji in učinkovitem upravljanju tveganj. Pri tem imajo zagotovo ključno vlogo tudi računovodje in davčni strokovnjaki, ki so prav tako del hitrih sprememb v zunanjem in notranjem okolju, zaradi česar so nova znanja ter veščine nujne, kar se bo izkazalo tudi pri vlogi bank, ki jo bodo le-te imele pri nujnem prehodu na trajnostno poslovanje.

Trende na področju trajnostnega poslovanja sta podrobno predstavili Alenka Recelj Mrcina in Doroteja Kamnik, obe iz Nove Ljubljanske banke. Posebno pozornost sta namenili integraciji ESG dejavnikov v poslovni model banke s poudarkom na razkritjih. Trajnost v finančni industriji pomeni, da imajo banke možnost vplivati na spremembo kapitalskih tokov v smeri projektov, ki so trajnostno naravnani in družbo peljejo k zelenemu prehodu. Razveseljivo je, da ESG elementi že vstopajo v pogodbena razmerja, s čimer banke potrjujejo poslovanje po principih odgovornega bančništva.

Predstavnici Banke Slovenije, Damjana Iglič in Helena Kastelic, sta predstavili aktualno bančno regulativo in novosti na področju poročanja. Damjana Iglič je opozorila na glavne spremembe Zakona o bančništvu – ZBan-3 in sicer v zvezi s prenosom direktive o kapitalskih zahtevah – CRD5, kar je rezultiralo tudi v spremembah sklepov Banke Slovenije. Podala je tudi nekaj glavnih informacij glede uredbe v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja – CRR2.

Helena Kastelic je predstavila spremembe, ki jih na področju nadzorniškega poročanja načrtuje Evropski bančni organ – EBA, in glavne spremembe prenovljenih podzakonskih aktov, ki urejajo vodenja poslovnih knjig, razkritja in poročanje na podlagi ZBan-3. Mednje sodijo  Sklep o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic z izvedbenim navodilom, Sklep o poročanju monetarnih finančnih institucij z izvedenim navodilom in Sklep o poročanju podružnic bank držav članic.

Katarina Kadunc iz Deloitte Slovenija je opozorila, na kaj morajo biti banke pozorne pri zaključevanju poslovnih knjig leta 2021, pri pripravi Letnega poročila in pri razkritjih. Izpostavila je prioritete Evropskega organa za vrednostne papirje in trge – ESMA, ki so vezane na razkritja dolgoročnejših učinkov pandemije Covid in faz okrevanja, na razkritja glede trajnostnega financiranja, ki se v prvi vrsti nanašajo na nefinančne kvalitativne informacije, kar bo zagotavljajo večjo preglednost pri merjenju pričakovanih kreditnih izgub. Glede IBOR reforme pa se pričakuje razkritje vrste, obsega in upravljanja tveganj, ki mu je banka izpostavljena zaradi IBOR reforme, je še opozorila.

Ivan Simič, generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije, je bil gost drugega dela posveta, ki je bil posvečen davčni reformi in transfernim cenam. Zelo nazorno je predstavil predlagane ter sprejete spremembe davčnih predpisov in sicer a) Zakona o dohodku pravnih oseb, b) Zakona o dohodnini ter c) Zakona o davku na dodano vrednost. Izpostavil je tudi prizadevanja in aktivnosti, ki so vezane na poenostavitev procesov v državni upravi in pri tem posebej opozoril na Zakon o debirokratizaciji, katerega cilj je v Sloveniji izboljšati stanje glede administrativnih ovir in konkurenčnega poslovnega okolja.

Marko Mehle, predstavnik KPMG Slovenija, je glede transfernih cen, vezanih na finančne transakcije, opozoril na smernice OECD, ki predstavljajo osnovno orodje pri določanju transfernih cen. Veliko pozornost je treba nameniti natančni in pravilni opredelitvi finančne transakcije, identifikaciji ekonomsko relevantnih značilnosti transakcije, uporabi bonitetnih ocen v zvezi s posojilnimi transakcijami, je izpostavil.

Skupno sporočilo posveta je, da se poklic računovodje iz tradicionalnega spreminja v interdisciplinarnega, kar zahteva nenehno spremljavo novosti na vseh področjih poslovanja banke, pri čemer pa mreža profesionalnih prijateljev predstavlja neprecenljivo vrednost.