Posvet zakladnikov, zalednih & skrbniških služb in investicijskih bančnikov

Četrtek, 15. april 2021: Danes se je zaključil tradicionalni dvodnevni posvet zakladnikov, zalednih & skrbniških služb in investicijskih bančnikov, ki je potekal v obliki on-line srečanja.

V uvodnem nagovoru je Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije poudarila, da so banke v času pandemije dokazale svojo fleksibilnost s prilagoditvijo izvajanja poslovnih procesov, ki so omogočali nemoteno zagotavljanje storitev za komitente bank. Izpostavila je procese konsolidacije in avtomatizacije zalednih služb in uporabo pametnih tehnologij predvsem za potrebe izvajanje analitičnih procesov. Sicer pa po njenem mnenju v bančnem sektorju ostaja prioriteta dolgoročna vzdržnost stroškovnega modela, ob upoštevanju novih regulatornih zadev, prihodu drugih ponudnikov na bančni trg in pričakovanjih strank po novih vrstah   bančnih storitev in zagotavljanju ustrezne varnosti.

Marko Filipčič, član uprave Gorenjske banke, je izpostavil vlogo zakladništva v času presežne likvidnosti, ki se je še povečala v času pandemije, bodisi zaradi odložene potrošnje prebivalstva, pomoči države ali zaradi zmanjšanja investicij. Poudaril je, da bi bilo  potrebno v času negativnih obrestnih mere z ustrezno davčno reformo in obuditvijo kapitalskega trga v Sloveniji omogočiti dolgoročno investiranje z uporabo presežnih likvidnih sredstev.

Jože Bradeško, viceguverner Banke Slovenije je predstavil denarno politiko Evropske centralne banke in nacionalnih bank, Marjana Bednaš iz UMAR pa makroekonomsko sliko in dogajanja na finančnih trgih. Pandemija je najbolj prizadela storitveni sektor, predvsem področje potovanj, nastanitvenih dejavnosti in organizacije dogodkov, medtem ko so se ostale dejavnosti hitreje prilagodile uvedenim ukrepom. Potrošniki so se razmeram prilagodili z večjo uporabo kartičnih plačil, precej obsežen je bil tudi porast izvedenih nakupov preko spleta. Razmere na obvezniških in delniških trgih ostajajo ugodne, kar je povezano predvsem z učinkovitimi ukrepi Evropske centralne banke in sprejetimi ukrepi Evropske komisije. Z razvojem cepiv in večjo precepljenostjo prebivalstva napovedi gospodarskih razmer ostajajo optimistične, pričakovati je tudi sprostitev ukrepov v storitvenem sektorju in rast privatne potrošnje.

Marjan Divjak z Ministrstva za finance je predstavil aktivnosti države na področju obveznic, ob tem je še posebej izpostavil izdajo 60-letne obveznice, ki ima izrazito pozitivne učinke tudi za ocene bonitetnih agencij. V okviru Ministrstva je v pripravi okvir za izdajo zelene obveznice, izvajajo pa se tudi aktivnosti za izdajo trajnostne obveznice. Sicer je ocenil zadolževanje države za učinkovito, čemur bo Ministrstvo sledilo tako v letošnjem letu kot tudi v prihodnje.

Preostale teme prvega dne posveta so bile okolje negativnih obrestnim mer in upravljanje likvidnih sredstev, aktualnosti na področju poslovanja z vrednostnimi papirji, CSDR uredba in poravnalna disciplina in SRD II direktiva. Posebej je bil izpostavljen projekt razvoja slovenskega kapitalskega trga, ki že poteka cca devet mesecev in se bo zaključil s končnim poročilom ekspertne skupine, čemur bo sledila širša razprava z vsemi deležniki za izvedbo konkretnih aktivnosti.

Prvi dan posveta se je zaključil z zanimivo temo agilnost na področju finančnih trgov, kjer je bila poudarjena potreba po zelo hitrih prilagoditvah novim razmeram ter zaznavanju novih priložnosti. Podatki so v dobi digitalizacije novo zlato, ustrezno očiščene informacije in  shranjene na centralizirani način pa omogočajo pripravo poslovnih modelov, ki temeljijo na avtomatizirani obdelavi podatkovnih baz.

V drugem dnevu posveta so bile predstavljene teme konsolidacije Target2 in T2S, reforma referenčnih obrestnih mer, optimizacija kapitala ter nadzorniške prioritete. Posvet se je zaključil z aktualno temo zeleni dogovor in trajnostno financiranje, pri čemer je potrebno upoštevati, da obstoječa tehnologija izpolnitve vseh zahtev tega ambicioznega projekta še ne omogoča, vsekakor pa je cilj zelene strategije in trajnostnega financiranja okoljsko sprejemljivih projektov čim manjši vpliv gospodarstva, kmetijstva, prometa in ostalih dejavnosti na okolje. Strateška usmeritev EU namreč je, da do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina na svetu.

Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 15. april 2021