Ljubljana, 22. junij 2021: Danes se je v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije zaključil posvet Zavarovanje terjatev – način zmanjšanja tveganja neplačil v času negotovosti. Uvodni nagovor je imel generalni direktor GZS, Aleš Cantarutti, ki je izpostavil t. im. Top Up ukrep za blažitev učinkov epidemije na gospodarstvo na področju zavarovanja terjatev. Ta omogoča (po)zavarovanje terjatev do EU in OECD kupcev. Opozoril je tudi na velika nihanja povpraševanja na trgu, kar je povzročilo negotovost pravočasne dobave materialov in surovin iz globalnih virov, to pa je vplivalo nenazadnje na motnje v oskrbi proizvodnih podjetij ter pravočasnost dobave izdelkov.
Prof. dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je podal aktualno sliko makroekonomskega položaja do konca leta 2021 ter pričakovanja za leto 2022. Meni, da se bo prava vrednost sprejetih ukrepov za blažitev posledic epidemije covid-19 pokazala šele v obdobju po epidemiji, s stabilnimi javnimi financami Slovenije in z zniževanjem produktivnostne vrzeli slovenskega gospodarstva v primerjavi s konkurenco (razvojni preboj). S krčenjem paketov ukrepov za blaženje posledic epidemije COVID lahko pričakujemo povečana tveganja »zombi« podjetij ter naraščanje insolventnih postopkov, hkrati pa tudi soočanje s slabimi krediti ter pritiski na bančni sektor.
Prof. dr. Aleš Berk Skok iz Ekonomske fakultete Ljubljani pa je predstavil tveganja neplačil terjatev in opozoril na prednosti, ki se kažejo pri zavarovanju terjatev, med drugim v prevalitvi tveganja in dodatnem potencialu prodaje za podjetja, likvidnostnem ščitenju, kritju stroškov izterjave, ažurnosti informacij s trga itd.
Na okrogli mizi je produkt zavarovanj poleg predstavnikov Delcreda, Coface PKZ, Triglava, SID Banke, ARAG Slovenije in Atradiusa predstavila Helena Belingar, predsednica Odbora za dokumentarne bančne posle, ki deluje v okviru dejavnosti Združenja bank Slovenije.
Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 22. junij 2021