Danes, 7. novembra 2022, je Državni zbor v sodelovanju z Novo Ljubljansko banko d. d. priredil slovesnost ob odkritju spominske plošče Kranjski hranilnici.
Letos obeležujemo 202 leti, odkar je bila ustanovljena Kranjska hranilnica, prva denarna ustanova na Slovenskem. Kranjska hranilnica je, na tedaj Knafljevi ulici, zgradila svojo palačo, ki je ob otvoritvi, leta 1880, veljala za eno najlepših v Ljubljani, danes pa tvori severno krilo parlamentarnega poslopja, v kateri imajo svoje prostore slovenski poslanci in poslanske skupine, pa tudi službe Državnega zbora. Stavba je danes med prvimi v Sloveniji označena s spominskim obeležjem Bankariuma, Muzeja bančništva Slovenije, kot bančna kulturna dediščina.
Slovesnost je bila obeležena v preddverju velike dvorane Državnega zbora s slavnostnimi nagovori.
Kot je uvodoma poudarila gostiteljica dogodka, generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar, zgodovinska stavba Kranjske hranilnice, ki tvori severno krilo slovenskega parlamenta, danes v sodelovanju pomembno združuje slovenske bančnike, poslance, pa tudi zaposlene v Državnem zboru.
Kranjska hranilnica je bila prva moderna bančna ustanova v Sloveniji. Poslovati je začela leta 1820. Osem let je poslovala pod imenom Ljubljanska hranilnica, nato so jo preimenovali v Ilirsko hranilnico. Leta 1845 je postala Kranjska hranilnica, leta 1931 so jo s podržavljanjem preimenovali v Hranilnico Dravske banovine. Njeno zadnje ime, med drugo svetovno vojno, je bilo Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Decembra 1945 so jo priključili Mestni hranilnici ljubljanski.
Kranjska hranilnica ni bila novost samo v slovenskem prostoru, temveč tudi v avstrijskem, bila je namreč druga tovrstna hranilnica v Habsburški monarhiji. Kranjska hranilnica je opravljala vse posle, ki jih je dovoljevala zakonodaja. Sprejemala je vloge v vseh oblikah: navadno ali vezano na knjižico. Vloge so stalno naraščale, v letih 1875 do 1905 so se npr. povečale za sedemkrat. Kranjska hranilnica je imela tudi domače hranilnike za spodbujanje mladine k varčevanju.
Predsednica Urška Klakočar Zupančič je v govoru poudarila pomen Kranjske hranilnice, ki je v svoji spoštljivo dolgi tradiciji močno zaznamovala slovenski gospodarski, politični in kulturni prostor. Menila je, da če se poglobimo v zgodovino ter odstremo zastore pozabe, lahko bolje razumemo današnji svet in opozorila, da je Kranjska hranilnica rezultat posameznikov, ki so imeli dovolj poguma, da so začeli in vztrajali – imeli so vrednote in vrline, ki so bile prisotne tudi ob osamosvojitvi Slovenije. Ob koncu nagovora je predsednica Državnega zbora izrazila ponos in hvaležnost, da lahko Državni zbor skupaj z Muzejem bančništva danes obeležuje izjemno zgodovinsko poglavje in tako pomembno prispeva k ohranitvi kulturne dediščine Kranjske hranilnice ter ustvarja pogoje za boljšo prihodnost Slovenije.
Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Blaž Brodnjak je v svojem nagovoru pomenljivo izpostavil, “da ni suverenega naroda brez lastne kulturne identitete in brez finančne hrbtenice. NLB je in je bila nosilka bančne tradicije in kot taka vedno velik mecen ter podpornik razvoja slovenske kulture.” Predsednik uprave Brodnjak je povedal, da je lani pod okriljem NLB nastal Muzej slovenskega bančništva – Bankarium, ki na zanimiv in inovativen način predstavlja bančno dediščino na Slovenskem od leta 1820 do danes. Povedal je tudi, da namerava Nova Ljubljanska banka naslednje leto začeti z odkupovanjem umetniških del in nadaljevali tradicijo mecenstva, jo širiti v regijski prostor in pripeljati v novo dobo. Predstavil je tudi namero Nove Ljubljanske banke, da v prostorih Mestne hranilnice ljubljanske (ki ji je bila Kranjska hranilnica kasneje pripojena) uredi galerijo in v njej predstavi največjo zaokroženo umetniško zbirko NLB, zbirko sodobne likovne umetnosti v zasebni lasti.
Zbrane je nagovorila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Spomnila je, da poleg nepremičninske dediščine sodita med dragoceno kulturno dediščino, ki jo varujejo današnje institucije, tudi premična dediščina (zbirke predmetov), in pisna dediščina (listine in dokumenti), ki skupaj s pričevanji predstavljata vire, informacije in prakse, povezane z bančništvom. V današnjem digitalnem času dediščina pomeni vrednost, povezuje preteklost s sodobnostjo in utemeljuje svoj pomen.
Kot osrednji govorec je na slovesnosti nastopil zgodovinar Žarko Lazarević in predstavil zgodovinske okvire slovenskega bančništva ter vlogo Kranjske hranilnice v njem. Proučevanje kaže, da je bila Kranjska hranilnica plod ambicioznih posameznikov, ki so takrat razmišljali o svetu bistveno širše kot prevladujoča večina prebivalstva, oziroma je hranilnica prehitevala zrelost okolja, v katerem je delovala. Zato je bila dolga desetletja tudi osamljena. Kranjska hranilnica je bila desetletja edina, ki je nudila organizirano ponudbo posojil podjetjem in posameznikom v osrednji Sloveniji, in bila dolgo edina, ki je učila slovensko prebivalstvo pomena varčevanja. Hranilnica je tako lahko kot institucija finančnega posredništva prihranke pretvarjala v investicije. Kranjska hranilnica je bila tudi del širšega procesa implementacije ekonomskih in družbenih inovacij, ki so prispevale k oblikovanju slovenske različice kapitalizma 19. stoletja, prispevala pa je tudi k oblikovanju finančne terminologije, bančnih praks in transferja znanja iz širšega okolja Habsburške monarhije, pa tudi iz evropskega prostora, je povedal dr. Lazarević.
Ob zaključku nagovora je dr. Lazarević izpostavil, da danes odkrivamo spominsko ploščo stavbi, ki jo je Kranjska hranilnica zgradila, ko je postala največja in najpomembnejša bančna ustanova v slovenskem prostoru. Stavba pa predstavlja tudi pot hranilnice od skromne ustanove, ki je začela v eni sami sobi, z eno mizo in z enim stolom ter enim zvezkom na Mestnem trgu, vse do resne in pomembne ustanove, ki je z umestitvijo in arhitekturo stavbe zaznamovala ljubljanski prostor.
Slavnostnim nagovorom v preddverju velike dvorane Državnega zbora je sledilo odkritje spominskega obeležja pred vhodom v parlamentarno poslopje na Tomšičevi ulici. Gostitelja, predsednica Državnega zbora in predsednik uprave Nove Ljubjanske banke d.d., sta slavnostno odkrila spominsko ploščo Kranjski hranilnici, kjer se lahko Ljubljančani in turisti s pomočjo QR kode seznanijo z zgodovino stavbe in Kranjske hranilnice. Vabljeni gosti, poslanci in novinarji so si po odkritju plošče ogledali Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, na Čopovi ulici v Ljubljani.
Avtor fotografij: Državni zbor/Matija Sušnik.
Vir: Služba za odnose z javnostmi Državnega zbora RS in Komuniciranje NLB
