Na Brdu pri Kranju je danes potekala tradicionalna bančna konferenca z naslovom Navigacija v prihodnost. Udeleženci so razpravljali o trenutnih izzivih, ki jih krojijo geopolitična trenja in nepredvidljive spremembe ter ocenjevali njihov vpliv na banke, finančni sektor in celotno gospodarstvo. Varnostna suverenost in konkurenčnost EU v globalnem kontekstu so postale glavne teme, ki se jim bo morala prilagoditi tudi gospodarska politika, regulativna podstat, upravljanje ter nenazadnje miselnost slehernega od nas.
V pozdravnem nagovoru je Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, nanizala tri izhodiščne teme za strokovno razpravo na dogodku: zagotovitev trajnostne in varne Evrope, krepitev gospodarskih temeljev in geopolitične vloge Evropske unije (EU), politiko finančnega sektorja EU ter ob tem izpostavila vprašanje, kako naj slovensko gospodarstvo usmerja svojo pot v obdobju, ki ga vse bolj zaznamujejo globoke, prepletajoče se negotovosti.
V trenutnih razmerah EU išče ravnotežje med tržno odprtostjo in strateško zaščito, med fiskalno disciplino in zelenimi naložbami, med inovacijami in družbeno kohezijo. Na te izzive se odziva z več pomembnimi strateškimi premiki in usmeritvami – krepitvijo industrijske politike in novimi spodbudami za zeleni in digitalni prehod ter krepitvijo strateške avtonomije na energetski, tehnološki, obrambni ter finančni ravni. Po mnenju direktorice bančnega združenja velja graditi prožne in odporne dobavne verige, močne domače razvojne kapacitete, učinkovit socialni dialog in prilagodljiv trg dela ter jasno usmerjeno, dolgoročno razvojno politiko.
»Navigacija v prihodnost pomeni veliko več kot le izogibanje nevarnostim – pomeni aktivno iskanje priložnosti, postavljanje vizije in njeno odločno izvajanje. A to ne bo mogoče brez usklajenega sodelovanja – med državo, podjetji, finančnim sektorjem in socialnimi partnerji«, je dodala Zadravec Caprirolo.
Blaž Brodnjak, predsednik nadzornega sveta ZBS in predsednik uprave NLB, je izpostavil, da je vse več negotovosti, spremembe so postale stalnica sodobnega sveta. V ospredje prihajajo teme, ki so po svoji naravi in resnosti take, da bi si želeli, da jih nikoli ne bi bilo treba odpirati – a jih realnost neizogibno postavlja v središče razprav.
Kitajska je prevzela vodilno vlogo na področju tehnologije in si vse bolj prizadeva uveljaviti tudi kot glavni geostrateški igralec. Ključno vprašanje za Evropo je, ali si ta lahko privošči, da bi zavrnila sodelovanje s tehnološkim velikanom samo zato, ker pripada drugemu zavezništvu.
Varnost postaja temeljna tema – in z njo varnostna suverenost, ki je pogoj za vse drugo. Varnost danes ni več zgolj vprašanje orožja, ampak vključuje digitalna sredstva, s katerimi je mogoče na daljavo onemogočiti proizvodnjo ali destabilizirati celotne sisteme.
Evropa se mora tudi notranje prenoviti. Način, kako danes deluje – na primer pri sprejemanju odločitev o širitvi – je počasno in pogosto neučinkovito. Ni mogoče govoriti o enotni EU brez vključitve Zahodnega Balkana. Poleg tega visok nivo regulacije in kompleksni postopki za pridobivanje dovoljenj zavirajo slovensko in evropsko konkurenčnost. Ideje, kot je kapitalska unija, ostajajo neuresničene. V Evropi prevladuje bančni sistem, ki ni primeren za financiranje inovativnih podjetij – za to bi morali vzpostaviti učinkovit kapitalski trg, ki pa trenutno ne deluje. V zaključku nagovora je Brodnjak izpostavil še nujnost družbene prenova sistema pravic in svoboščin.
Sledil je nagovor dr. Primoža Dolenca, namestnika guvernerja Banke Slovenije. Z vidika regulatorja in skrbnika finančne stabilnosti se je dotaknil pomembnosti konkurenčnosti gospodarstva ter finančnega sektorja. Pritiski v obliki visokih stroškov energije, breme regulative, počasnejša realizacija procesov zelenega prehoda in inovacij predstavljajo resne ovire za doseganje celotnega ekonomskega potenciala EU. Na vidiku je ohlajanje gospodarske rasti in slabitev našega položaja na globalnem gospodarskem prizorišču, izzivi EU in Slovenije pa se kažejo v zaostajanju produktivnosti, dodane vrednosti in konkurenčnosti. Nasloviti bi jih bilo treba z zapolnjevanjem tehnoloških vrzeli, »pametno« regulacijo in aktivacijo dodatnih sredstev za inovacije. Izpostavil je tudi pomen vloge bančnega sektorja, njegove konkurenčnosti in operativne učinkovitosti, kapitalske ustreznosti ter agilnosti. Rezultati poslovanja so bili v zadnjem obdobju nadpovprečni, v letošnjem letu se kreditna dinamika ohlaja, trenutne razmere pa povečujejo kreditno in dohodkovno tveganje. Poudaril je, da lahko le zdrav bančni sistem nemoteno in dosledno podpira naložbeno aktivnost, ki je temeljnega pomena za splošno gospodarsko blaginjo. Samo zdrav sistem lahko nudi potrebno podporo podjetniški iniciativi, spodbuja zaupanje in produktivne naložbe ter poganja gospodarsko rast.
Kyriacos Kakouris, podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB), je povedal, da je varnost temelj za vse ostale naložbe – ne le obrambna, temveč tudi energetska, digitalna in infrastrukturna varnost. EIB kot finančni organ EU krepi svoj strateški poudarek na varnosti in obrambi, kar kaže s povečanjem sredstev – iz 1 na 2 milijardi evrov v letu 2025. Dostopna energija je ključna za zeleni in digitalni prehod. Močan potencial Slovenije na področju obnovljivih virov energije – biomasa, sončna energija, vodna energija – lahko pomaga znižati stroške energije, ki so glavna ovira za naložbe. Poleg tega se Slovenija ponaša z izjemnim človeškim kapitalom in je vodilna na področju uvajanja inovacij – presega povprečje EU na področju robotike, umetne inteligence, »big data« in inovacij; a tudi izzivi, kot so: nizke naložbe v neopredmetena sredstva, pomanjkanje usposobljenih kadrov (kar je glavna ovira za trajnostne naložbe) ter pretirana odvisnost od lastnih finančnih virov podjetij.
Slovenska podjetja se še vedno večinoma zanašajo na notranje financiranje, takih je 74 odstotkov v primerjavi s 66 odstotnim povprečjem v EU. Čeprav to odraža močno finančno disciplino, kaže tudi na neizkoriščen potencial: mobilizacija več zunanjih sredstev bi podjetjem omogočila rast in širitev.
Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je spregovoril o ukrepih za spodbujanje vlaganj in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Po njegovem živimo v času največjih sprememb svetovne ekonomije v človeški zgodovini. Glavni vzroki sprememb so podnebne in tehnološke spremembe, geopolitični zasuki, socialne in kulturne spremembe. Zato je je ključno vprašanje, ali bomo splet trenutnih okoliščin izkoristili kot enkratno priložnost za to, da radikalno in nepovratno spremenimo naš poslovni model, izboljšamo pogoje za gospodarjenje ter nadgradimo našo blaginjo in varnost. Za to je potrebna korenita sprememba miselnosti, togost je treba pretvoriti v prilagodljivost in strah v samozavest.
Poudaril je konkurenčne prednosti Slovenije (npr. znanje in kompetence) ter ukrepe za odpravo inovacijskega zaostanka, kot tudi vizijo, da Slovenija postane novo evropsko središče za razvoj in inovacije naprednih ter trajnostnih tehnologij s strateškim ciljem, da do l. 2030 doseže 100 EUR dodane vrednosti na zaposlenega. Predstavil je paket za konkurenčnost, ki vključuje strategijo za startup podjetja ter predvidene zakonske spremembe s področja podpornega okolja, davkov, gradbenih postopkov idr.
Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je povzela ukrepe Evropske komisije za okrepitev konkurenčnosti EU v novi dobi geopolitičnih izzivov. Evropa mora postati bolj konkurenčna, da ostane pomemben globalni akter in doseže cilje, kot je podnebna nevtralnost. Izpostavi tri ključna področja ukrepanja in sicer odpravo inovacijske vrzeli, razogljičenje in konkurenčnost ter zmanjšanje odvisnosti in povečanje varnosti. Na voljo je pet horizontalnih spodbujevalcev:
- Poenostavitev zakonodaje (Omnibus paketi). Letni prihranki podjetij zaradi ukrepov poenostavitve Omnibus bodo znašali do 6 milijard EUR.
- Odprava ovir na enotnem trgu. V strategiji za enotni trg je opredeljenih 10 ovir na enotnem trgu. Ključna prednost enotnega trga je povečanje BDP EU za 3-4 odstotke, ustvarjenih je 3,6 milijona delovnih mest. Dokončanje strategije na tem področju bi lahko podvojilo omenjene koristi.
- Financiranje konkurenčnosti. Cilj je spodbujati dobroimetje državljanov in hkrati krepiti gospodarsko konkurenčnost v EU. Državljanom bo omogočila večjo izbiro in dostop do kapitalskih trgov, podjetjem pa boljše možnosti financiranja.
- Razvoj znanj in kakovostnih delovnih mest. Komisija je predstavila strategijo z naslovom Unija znanj in spretnosti, ki naj bi EU zagotovila človeški kapital, ki ga potrebuje za krepitev svoje konkurenčnosti. V sedanjem večletnem finančnem okviru za izobraževanje in spretnosti je 150 milijard EUR.
- Boljše usklajevanje politik med EU in državami članicami. Kmalu bo predstavljeno novo orodje za usklajevanje konkurenčnosti, s katerim bo EK skupaj z državami članicami ukrepala pri skupnih prednostnih nalogah na področju konkurenčnosti.
Predlog proračuna Evropske komisije za obdobje 2028 do 2034 bo predstavljen sredi julija. Novi sklad za konkurenčnost bo združil naložbeno moč na ravni EU, je zaključila.
Celosten pogled na politiko povezovanja finančnih trgov EU je predstavil Nicolas Véron iz Bruegel and Peterson Institute for International Economics. Osvetlil je pobudo za integracijo finančnih trgov EU (Savings and Investment Union – SIU), s katero bi izboljšali učinkovitost alokacije kapitala. To bi zagotovilo bolj produktivno aktivacijo prihrankov in večjo avtonomijo ter doseganje strateških ciljev EU.
Razvoj integriranega trga zahteva vzpostavitev zaupanja, ki ga podpirajo harmonizacija regulacije, nacionalni in panevropski nadzorni organi, sooblikujejo pa jih tudi drugi dejavniki finančnega trga, ki ga uokvirja davčna, insolvenčna, fiskalna, pokojninska in druga zakonodaja. Po oceni Vérona je harmonizacija regulacije kapitalskega trga na ravni EU dobra, kar nenazadnje dokazuje tudi dosežen napredek na tem področju, večji izziv pa se pojavlja na področju harmonizacije nadzora. Usklajevanje okvirnih pogojev prek zakonodaje EU pa praktično ne deluje. V zaključku se je zavzel za vzpostavitev enotnega nadzornika finančnih trgov s fizično prisotnostjo v vseh državah članicah ter dokončanje bančne unije.
Prof. Mojmir Mrak iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je spregovoril o globalnih negotovostih v luči Trumpove ekonomske politike. Trumpov drugi mandat zaznamujeta protekcionizem in podjetniški pristop k vodenju države, kar se odraža v povečanju carin, zmanjšanju davkov, deregulaciji in omejevanju priseljevanja. V mednarodnem kontekstu Trump zanemarja multilateralizem in poudarja nacionalne interese ZDA, kar vodi v oslabitev mednarodnih institucij in zavezništev.
Aprilski “carinski cunami” z uvedbo globalnih 10–50 odstotnih carin za več kot 150 držav je sprožil negativne odzive po svetu ter vodi do negotovosti na finančnih trgih in nižjih napovedi gospodarske rasti. Države se na Trumpovo politiko odzivajo različno: od povračilnih ukrepov (npr. Kitajska), do zadržanosti (npr. EU) ali prilagajanj.
Opozoril je na širši kontekst te politike, t. i. Mar-a-Lago program, s katerim ZDA zahtevajo večjo nadomestitev za zagotavljanje globalnih dobrin, kot sta varnost in rezervna valuta. Trump si prizadeva za reorganizacijo svetovnega reda, v katerem ZDA vodijo ekonomsko-varnostni blok, ločen od kitajske interesne sfere, ob hkratnem pogojevanju držav, ki želijo ostati zavezane ameriškim interesom. Sklepno je opozoril na preoblikovanje svetovnega gospodarskega sistema, kjer moč vse bolj prevzema primat nad pravili.
Sledila je okrogla miza z naslovom »Navigacija slovenskega gospodarstva v prihodnost«, na kateri so poleg moderatorke Stanislave Zadravec Caprirolo sodelovali Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, Anita Stojčevska, podpredsednica uprave OTP banke, Sonja Šmuc, namestnica predsednika za strateške projekte v družbi DEWESoft, in Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije.
Uvodoma je bila z naslednjimi opozorilnimi signali predstavljena kratka analiza trenutnega stanja slovenskega gospodarstva: predelovalna dejavnost je v letošnjem prvem četrtletju upadla za 2 odstotka, v gradbeništvu je bil v istem obdobju zabeležen realen upad dodane vrednosti za 6 odstotkov, stanje se zaostruje tudi v panogi gostinstva in turizma. Mala in srednje velika podjetja, še zlasti tista, ki ponujajo storitve na enotnem evropskem trgu, zaznavajo zmanjšanje povpraševanja. Vpliv carinske vojne med ZDA in Kitajsko negativno vpliva na avtomobilsko industrijo, cena električne energije v Sloveniji je za več kot šestino dražja kot pri naših evropskih konkurentih, kar načenja njihovo konkurenčnost. Gospodarstvo se nahaja na prelomni točki, a se hkrati sooča s slabim posluhom aktualne vlade na svoje pozive. Z njimi podjetja glasno opozarjajo zlasti na urgentno potrebo po davčni in administrativni razbremenitvi ter pomanjkanjem ustreznih kadrov na trgu delovne sile.
Razpravljavci so pozvali k čimprejšnjemu ukrepanju na vseh treh področjih, saj smo z nekaterimi reformami in strategijami razvoja predolgo odlašali. Potreben pa bo tudi mentalni preobrat in sprememba vrednostnega sistema v smeri krepitve vrednot kot so delo, znanje ter poštenost. Med potrebnimi ukrepi so v razpravi dodatno apelirali k ustvarjanju ustreznih pogojev za pridobitev novih generacij visokokvalificiranih ljudi in boljšemu sozvočju posameznih ukrepov ter strategij. Dobrodošle bi bile tudi reforme na kapitalskem trgu s ciljem učinkovitejše aktivacije prihrankov ter spodbujanje aplikativnih (in ne zgolj bazičnih) raziskav in razvoja.
Peter Wostner iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je osvetlil razvojne perspektive Slovenije in v središče postavil kakovost življenja. Slovenija se po večini kazalnikov kakovosti življenja uvršča v zgornjo polovico držav, trendi pa so na agregatni ravni pozitivni. A država ni več v klasičnem gospodarskem ciklu – nahajamo se v fazi strukturne tranzicije, ki zahteva strateške odločitve in preoblikovanje razvojnega modela.
Kljub visoki vključenosti in trajnostnim usmeritvam blaginje ostajajo izzivi nizkega zaupanja v institucije, kakovosti javnih storitev in demografskih sprememb. Letno izgubimo okoli 6.000 ljudi v najboljših delovnih letih, zaposlovanje pa vse bolj poganjajo tujci, ki danes predstavljajo že 16 odstotkov zaposlenih.
Tehnološka revolucija z avtomatizacijo in digitalizacijo odpira nove razvojne priložnosti, a slovenska družba je še vedno zadržana do sprememb. Kljub izboljšanju odnosa do podjetništva in digitalne preobrazbe so inovacije večinoma postopne, premalo je radikalnih, ki bi omogočile preboj. Digitalizacija malih in srednje velikih podjetij ostaja velik izziv, številna podjetja še vedno ne vidijo njene relevantnosti.
Produktivnost v Sloveniji raste počasneje kot pri višegrajskih konkurentih. Visoko produktivnih in visoko plačanih delovnih mest je premalo, razmerje med minimalno in povprečno plačo pa je eno najmanjših v EU. Pozitivno izstopajo velika podjetja – vodilna po uporabi robotike, podatkovno podprtem poslovanju in lastnih blagovnih znamkah – medtem ko manj produktivna podjetja hitreje dohitevajo povprečje, najboljša pa stagnirajo.
venske industrije na domačem in izvoznih trgih. Slovenija je izrazito izvozno usmerjena – kar 73 odstotkov vse industrijske proizvodnje konča na tujih trgih, delež pa se postopno veča. Predelovalne dejavnosti prispevajo skoraj 22 odstotkov k BDP in enak delež k zaposlenosti, kar Slovenijo uvršča med vodilne evropske države na tem področju. Hkrati se kot vse bolj razvita družba približujemo točki, ko storitvene dejavnosti postajajo prevladujoče, kar zmanjšuje relativni pomen proizvodnje.
Struktura industrije kaže, da velike družbe ustvarijo dve tretjini prodaje in več kot polovico dodane vrednosti, medtem ko imajo mikro in mala podjetja precej manjši izvoz in prispevek k BDP. Večina izvoza (53 odstotkov) je usmerjena na trge EU, domači trg predstavlja 28 %, ostalo pa odpade na izvoz izven EU. Opazna je tudi sprememba v lastniški strukturi – delež domačega kapitala v predelovalni industriji se je znižal s 72 odstotkov v letu 2014 na 52 odstotkov v letu 2024, medtem ko se je povečala prisotnost tujega kapitala.
Med desetimi največjimi industrijskimi podjetji po dodani vrednosti prevladujejo farmacevtska in proizvodna podjetja. Ta podjetja ustvarijo kar petino dodane vrednosti celotne industrije.
Čeprav imajo podjetja nizko zadolženost in visoko likvidnost, je njihova investicijska aktivnost nizka. Posebej nizka je v panogah z višjim tveganjem selitve proizvodnje, kot so tekstilna, kovinska in pohištvena industrija. V farmacevtski in papirni industriji pa so naložbe razmeroma višje. Dobičkonosnost v zadnjih dveh letih kljub rasti bruto marž pada, predvsem zaradi hitro rastočih stroškov dela, ki prehitevajo rast produktivnosti.
Stroški energije za poslovne uporabnike v Sloveniji so v več segmentih višji kot v primerljivih državah EU, kar zmanjšuje konkurenčnost. Stroški dela na delovno uro sicer še zaostajajo za Avstrijo ali Nemčijo, a se razlike postopno manjšajo, zlasti v primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope.
Vabljeni tudi k branju mednarodne številke Bančnega vestnika z naslovom Key challenges in a changing geopolitical and economic environment and the role of the financial sector in finding competitive advantages.
Avtor fotografij: Blaž Samec
Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 11. junij 2025