Rezultati javnomnenjske raziskave glede zaostritve pogojev pridobitve potrošniškega in stanovanjskega kredita pri slovenskih bankah in hranilnicah

Raziskavo je izvedla agencija Ninamedia izvedli med 14 in 19. novembrom 2019. Zbiranje podatkov je potekalo v kombinaciji telefonskega (CATI) in spletnega (CAWI) anketiranja, pri čemer spletni del predstavlja dopolnitev osnovnemu telefonskemu vzorcu. Skupna velikost vzorca je n=705.

 

Vprašanje: Ste seznanjeni z regulatornimi ukrepi Banke Slovenije, s katerimi so se od 1. novembra dalje zaostrili pogoji za pridobitev potrošniškega in stanovanjskega kredita pri bankah, ki poslujejo v Sloveniji?

Večina anketiranih (83,7 %) je seznanjenih z regulatornimi ukrepi Banke Slovenije, s katerimi so se od 1. novembra dalje zaostrili pogoji za pridobitev potrošniškega in stanovanjskega kredita pri bankah, ki poslujejo v Sloveniji. S temi ukrepi ni seznanjena dobra desetina vprašanih (11,2 %), ta tema pa ne zanima 5,1 % anketiranih.

 

Vprašanje: Ali se strinjate z zaostritvijo pogojev za pridobitev kredita?

Tri četrtine anketirancev (72,5 %) se ne strinjajo z zaostritvijo pogojev za pridobitev kredita, z zaostritvijo se strinja petina vprašanih (20,7 %), tega ukrepa pa ne pozna 6,8 % anketiranih.

 

Vprašanje: Ali ste morda kot posameznik ali kot družina že računali, če ste po novih pravilih kreditno sposobni in kaj ste ugotovili?

Dobra polovica vprašanih (59,1 %) ni računala, ali so po novih pravilnih kreditno sposobni, slaba četrtina (23, %) je naredila izračun in ugotovila, da niso kreditno sposobni, desetina (10,8 %) je računala in ugotovila, da sicer so kreditno sposobni, a v omejenem obsegu, 7,1 % vprašanih pa je po izračunu ugotovila, da lahko dobi kredit enako kot pred ukrepi Banke Slovenije.

 

Vprašanje: Ali je zaostritev pogojev za pridobitev kredita že vplivala na vašo pomembno življenjsko odločitev glede vaše zadolžitve?

Pri dveh tretjinah vprašanih (69,9 %) zaostritev pogojev za pridobitev kredita ni vplivala na njihovo odločitev glede zadolžitve, le to je vplivalo na 16,7 % anketiranih, medtem ko se 13,3 % vprašanih nikoli ne zadolžuje.

 

Vprašanje: Kolikokrat ste najeli potrošniški kredit zaradi nepredvidenih in neugodnih življenjskih dogodkov?

Polovica anketiranih (49,8 %) ni nikoli najela potrošniškega kredita zaradi nepredvidenih in neugodnih življenjskih dogodkov. Enkrat je kredit najelo 15,5 % vprašanih, 14,9 % je to storilo vedno, ko so se znašli v taki situaciji, priložnostno oziroma ko so se znašli v res veliki stiski, pa 19,9 % vprašanih.

 

Vprašanje: Za katere namene ste v preteklosti že najeli potrošniški kredit?

Med vsemi tistimi, ki so najmanj enkrat že najeli potrošniški kredit, je dve tretjini (67,8 %) takšnih, ki so ga najeli za prenovo prostorov in opreme v hiši ali stanovanju, podoben delež anketirancev (67,2 %) ga je najelo za nakup avtomobila, sledi nakup gospodinjskega aparata (36,7 %), za počitnice (8,2 %) itd.

 

Vprašanje: Kam bi se v skrajnem primeru, če bi potrebovali premostitvena sredstva in jih ne bi mogli pridobiti pri bankah, ki poslujejo v Sloveniji, zatekli po kredit?

Polovica anketiranih (49,9 %) bi se v skrajnem primeru, če bi potrebovali premostitvena sredstva in jih ne bi mogli pridobiti pri bankah, ki poslujejo v Sloveniji, zatekla po kredit k sorodnikom. 14,2 % vprašanih bi se zateklo k prijateljem, četrtina (25,8 %) pa k bankam v tujini. K drugim ponudnikom na sivem trgu bi se zateklo 1,7 % vprašanih, h komurkoli, ki bi bil pripravljen posoditi denar, pa 8,4 % anketiranih.

 

Vprašanje: Ali se v takem primeru (v skrajnem primeru, če bi potrebovali premostitvena sredstva in jih ne bi mogli pridobiti pri bankah) posvetujete s potrošniško organizacijo, ki bdi nad pravicami potrošnikov?

Polovica anketiranih (52,2 %) se v tako skrajnih primerih nikoli ne posvetuje s potrošniško organizacijo, ki bdi nad pravicami potrošnikov, tretjina (30,9 %) pa tovrstnih organizacij ne pozna. Občasno se s potrošniško organizacijo posvetuje 12,6 % vprašanih, vedno pa 4,3 % anketiranih.

 

Vprašanje: Ali vam potrošniška organizacija nudi koristno uporabno pomoč?

Dobra polovica anketiranih (57,7 %) ne uporablja pomoči potrošniških organizacij, dobra desetina (12,3 %) pa meni, da jim potrošniška organizacija nikoli ne nudi koristne pomoči. Dobra petina (23,2 %) vprašanih je mnenja, da jim potrošniška organizacija občasno nudi koristno oziroma uporabno pomoč, da jim organizacija vedno nudi uporabno oz. koristno pomoč, pa meni 6,8 % vprašanih.