Združenje bank Slovenije na osnovi aktualnih družbenih, zakonodajnih in regulatornih sprememb, ki se nanašajo na prehod na nizkoogljično družbo, ter družbene odgovornosti bank in hranilnic pri financiranju tega prehoda, z namenom čim učinkovitejše vzpostavitve ustreznih ter čim bolj enotnih bančnih praks, izpolnitve pričakovanj deležnikov in s tem zagotovitve prispevka bančnega sektorja k zagotavljanju trajnostne preobrazbe gospodarstva po tem, ko je 9. julija 2021 objavila prve smernice trajnostnega financiranja, v skladu z določbami 3. poglavja le-teh, izdaja še novelo Smernic upravljanja tveganj, ki so nadgrajene z vsebinami, ki se nanašajo na vključevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov v procese upravljanja tveganj.
Nova verzija Smernic upravljanja tveganj, ki so bile prvič izdane leta 2013 in vsebinsko dopolnjujejo niz regulativnih, nadzorniških in zakonodajnih pravil s področja upravljanja tveganj s priporočili, ki po presoji Odbora za upravljanje tveganj pri ZBS na podlagi dosedanjih izkušenj in dobre bančne prakse, lahko pripomore h kakovostnejšemu upravljanju tveganj in vključuje naslednje bistvene vsebine s področja ESG:
- med temeljna načela upravljanja tveganj je dodano novo načelo, da naj banka obravnava podnebna, okoljska, družbena in upravljavska tveganja ter naj jih učinkovito upravlja, prav tako pa naj banka v svoji poslovni strategiji zasleduje družbeno, okoljsko in upravljavsko odgovorno delovanje;
- dodano je priporočilo (§16), da se v okvir za upravljanje nagnjenosti k prevzemanju tveganj (t. i. RAF) vključijo tudi relevantna podnebna in okoljska tveganja, med priloge (4.1.1.) pa je dodan primer izjave o nagnjenosti k prevzemanju podnebnih tveganj;
- dodano je priporočilo (§30), da se pregledno in razumljivo razkrivajo tudi informacije o trajnostnih vidikih poslovanja banke;
- dodano je priporočilo (§42), da naj banka vsaj enkrat letno izvede stresni test, ki obravnava tudi podnebna in okoljska tveganja, med priloge (4.2.1.) pa je dodan primer neugodnih scenarijev za okoljska in podnebna tveganja, ki je lahko uporabljen pri izvajanju stresnih testov;
- dodano je novo podpoglavje z naslovom »2.5. Trajnostni vidiki poslovanja in upravljanja tveganj, povezanih z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi (»ESG«) dejavniki« (§44-50), ki med drugim opredeljuje, da naj banke dejavnike ESG natančneje opredelijo v notranjih registrih tveganj na način, da jih vključujejo med gonilnike tveganj, ki vplivajo na standardne oz. uveljavljene kategorije tveganj, da naj ugotavljajo, kateri gospodarski sektorji, dolžniki in naložbe so z vidika ESG dejavnikov bolj ali manj tvegani oz. nanje občutljivi ter financiranje katerih sektorjev, dejavnosti, dolžnikov in projektov ta tveganja zmanjšuje ali povečuje, ter dodaja opozorilo, da so tveganja ESG zelo specifična in negotova ter da o njihovi verjetnosti uresničitve ne moremo sklepati zgolj na podlagi (nizke) pojavnosti v preteklosti;
- dodano je opozorilo, da naj se banka zaveda, da lahko uresničitev določenih tveganj in gonilnikov teh tveganj (npr. ESG) negativno vplivajo na kakovost premoženjskih oblik v portfelju kreditnih zavarovanj, v prilogi 4.2.2. pa je prikazan primer možnega dvosmernega ocenjevanja podnebnih in okoljskih vplivov na nepremičnino v zavarovanju, ki ga je pripravila posebna skupina v okviru delovne skupine za zavarovanja pri ZBS in je bila usklajena s SIR v okviru priprave novega obrazca za povzetek cenitve nepremičnine;
- dodano je priporočilo (§68), da naj banke vzpostavijo sisteme zbiranja informacij in podatkov o ESG ter zlasti podnebnih in okoljskih tveganjih strank (tako z vidika vpliva stranke na te dejavnike, kot tudi ranljivosti stranke na te dejavnike);
- dodano je priporočilo (§69), da naj banke preučijo možnosti vključitve kvantitativnih spremenljivk za tveganja ESG v določanje notranjih bonitetnih ocen in vrednosti zavarovanj kot svoj srednjeročni cilj;
- dodano je priporočilo (§70), da naj banke presojo podjetij z vidika dejavnikov ESG in tveganj izvajajo panožno prilagojeno ter da naj opredelijo nabor dejavnikov ESG, ki na ravni podjetja ali širše družbe lahko pomenijo povečano tveganje; v prilogi 4.2.3. je naveden seznam možnih dejavnikov ESG;
- dodano je priporočilo (§71), da naj banke oceno izpostavljenosti podjetij prehodnim podnebnim tveganjem izvedejo tudi z uvrščanjem dejavnosti podjetja na sezname podnebno kritičnih dejavnosti, v prilogi 4.2.4. pa je naveden primer seznama podnebno kritičnih dejavnosti;
- dodano je priporočilo (§72), da naj banke oceno izpostavljenosti podjetij podnebnim in okoljskim tveganjem določajo glede na oceno že izvedenih prilagoditvenih dejavnosti in načrtovanih prilagoditvenih strategij v podjetju;
- dodano je priporočilo (§75), da naj banke prilagodijo kreditne procese in nadgradijo podporne aplikacije z ustreznimi polji, ki omogočajo presojo skladnosti konkretnega financiranja s sprejemljivimi ESG okviri, ki so bili določeni s sprejeto strategijo in nagnjenostjo k prevzemanju tveganj.
Povezava na: Smernice upravljanja tveganj, priporočila Odbora za tveganja pri ZBS, 15.12.2021
Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 15. december 2021