Dr. Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije,
Klemen Boštjančič, minister za finance
mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport
mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo
Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Boštjan Šefic, državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023
Ljubljana, 25. oktober 2023
Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije, spoštovani ministri, spoštovani državni sekretar,
predstavniki gospodarstva, združeni v skupni iniciativi petnajstih gospodarskih, delodajalskih in kmetijskih organizacij, želimo jasno izraziti naše skupno razočaranje in nezadovoljstvo nad načinom sprejema novele Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D) na Vladi RS dne 19. 10. 2023, kasneje pa še na vladni dopisni seji dne 20. 10. 2023. Na skupnem sestanku 9. 10. 2023 je bila namreč dana beseda predsednika Vlade Republike Slovenije vsem predsednicam in predsednikom gospodarskih, delodajalskih in kmetijskih organizacij glede nadaljevanja in vsebine sprejema novele tega zakona. Na vladi sprejeti predlog novele je v nasprotju s to obljubo.
Predstavniki gospodarstva ne pristajamo, da se v Državni zbor posredujejo zakonodajni predlogi, ki predhodno niso bili usklajeni med vlado in obema socialnima partnerjema – tako sindikati kot delodajalci. Predlagane spremembe predvsem za gospodarstvo prinašajo številne nove finančne in administrativne obremenitve. Sprejet predlog novele poleg prenosa dveh direktiv, ki sta bili glavni argument za hitenje na strani vlade, uvaja vrsto drugih sprememb, ki niso bile usklajene, nekatere izmed njih pa niti obravnavane v celotnem procesu usklajevanj (koalicijske zaveze, subsidiarna odgovornost v gradbeništvu, dodatne pravice za žrtve nasilja…), kar pa je bila obljuba, ki jo je predsednik vlade podal na srečanju 9. 10. 2023. Delodajalci so bili pripravljeni sprejeti uskladitve z direktivama in usklajene kompromisne predloge med vlado in obema socialnima partnerjema.
V gospodarstvu smo večkrat poudarili, da želimo biti enakovreden sogovornik pri pripravi premišljenih ukrepov in sprememb. Globalno poslovno okolje je izjemno težavno, dodatni pretresi in obremenitve gospodarstva pa vodijo v še večjo negotovost in posledično onemogočajo zagotavljanje blaginje za vse v Sloveniji, kar je naš skupen cilj.
Kot država moramo ohraniti zaupanje ne samo slovenskih podjetij, pač pa tudi mednarodnih investitorjev, ki so pomembni zaposlovalci neposredno in posredno prek svojih dobaviteljskih verig, hkrati pa imajo pomembno vlogo pri inovacijski uspešnosti države. Žal obstaja zaskrbljujoča grožnja, da se razmere v Sloveniji zaradi naraščajočih obremenitev v obliki številnih dajatev za podjetja, banke in zaposlene še dodatno poslabšujejo. S tem se bo konkurenčnost države močno zmanjšala, kar bo privedlo do upada novih investicij.
Prav tako želimo ponovno poudariti, da dodatna obdavčitev bank prinaša negativne posledice, in zato ni ustrezna rešitev. Financiranje razvoja gospodarstva je odvisno od bančnega sektorja, v Sloveniji pa – zaradi nerazvitega trga kapitala – še toliko bolj. Slovensko gospodarstvo in tudi bančni sektor sta odvisna od tujega povpraševanja in pripravljenosti investitorjev za naložbe v banke in gospodarstvo, zaradi česar sta še posebej pomembni stabilnost in predvidljivost poslovnega in davčnega okolja. Diferenciacija sektorjev na teh področjih je slaba odločitev.
Na problem nejasnega, nepredvidljivega in nestabilnega gospodarskega okolja opozarjamo tudi kmetijske organizacije, saj prenagljene odločitve vznemirjajo gospodarski sektor, in tako nastaja škoda v celotni verigi preskrbe s hrano.
Kot že na sestanku, želimo gospodarstveniki tudi tokrat enotno poudariti, da potrebujemo popolno transparentnost pri Skladu za obnovo Slovenije. Še posebej ne želimo, da se sredstva zbira v sklad ‘na zalogo’, kot so izjavili nekateri vladni predstavniki. Ponovno vas prosimo za pojasnilo glede skupne ocene popoplavne neposredne škode, ki naj bi znašala 9,9 milijarde evrov. Menimo, da je nujna realna ocena, racionalnost porabe in jasna razmejitev škode na intervencijske stroške, stroške sanacije in stroške za obnovo. Prav tako pričakujemo nadzorno funkcijo v Skladu za obnovo.
Skladno z našimi dogovori na skupnem sestanku, za katerega smo verjeli, da je korak v pravo smer, vlado in poslanke ter poslance Državnega zbora pozivamo k ponovnemu razmisleku o sprejemu novele ZDR-1 in njene uskladitve s socialnimi partnerji, skladno z dano zavezo o soglasju.
Razumemo, da lahko prihaja do različnih pogledov in stališč, vendar pa je naša skupna naloga, da jih znamo soočiti in poiskati skupne imenovalce v korist državljank in državljanov Republike Slovenije. Predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje je edini način, da blažimo posledice upadanja industrijske proizvodnje, naročil, obsega trgovine in še vedno visoke inflacije.
V gospodarstvu se zavedamo svoje vloge in odgovornosti za zagotavljanje delovnih mest in razvoja države, zato ponovno pozivamo k največji stopnji sodelovanja, dialoga in iskanja kompromisov ter vašega razmisleka pred sprejemanjem škodljivih zakonov.
Wilhelm Nest, direktor Advantage Austria Ljubljana
Blaž Brodnjak, predsednik AmCham Slovenija in predsednik NS Združenja bank Slovenije
Luka Vesnaver, predsednik Britansko- slovenske gospodarske zbornice
Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornica Slovenije
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije
Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice
Blaž Cvar, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije
Anton Medved, Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje, Sindikat slovenskih kmetov
dr. Jure Knez, Skupina podjetij z notranjim lastništvom
mag. Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornica Slovenije
Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije
Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije
Marko Lotrič, predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije
Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager