Govorci na današnji novinarski konferenci:
- Jana Benčina Henigman, predsednica uprave banke Sberbank,
- Sabina Župec Kranjc, članica uprave Nove Kreditne banke Maribor,
- Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke,
- Andrej Andoljšek, predsednik uprave Addiko banke,
- Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke,
- Lorenzo Ramajola, predsednik uprave UniCredit Banke Slovenija, in
- Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenje bank Slovenije
so bili glede predloga Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, enotni in sicer:
- Predlog škodi mednarodnemu ugledu Republike Slovenije zaradi rušenja zaupanja v pravno varnost in nepredvidljivosti poslovnega okolja.
- Predlog zakona je operativno praktično neizvedljiv. Od bank in hranilnic med drugim zahteva poseg v kreditne pogodbe, ki so že iztekle in za katere podatki o kreditojemalcih niso več razpoložljivi. Po podatkih Banke Slovenije je bilo do 2015 odplačanih že 70% pogodb. GDPR določa, da banke in hranilnice lahko osebne podatke hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo (10 let od prenehanja poslovnega razmerja v skladu z ZPPDFT-1), kar pomeni, da zaradi varovanja osebnih podatkov, za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred letom 2012, ni več podatkov – to pomeni lahko tudi do cca 50% vseh pogodb.
- Poleg tega je tudi za še neodplačane kreditne pogodbe izvajanje zakona izjemno težko, saj slovenski bančni trg ne pozna kreditnih produktov v vsebini, kot jo predvideva predlog zakona, zaradi česar ne obstaja že razpoložljiva IT podpora, kar pomeni praktično ročno delo velikega dela zaposlenih v bankah, ki sicer opravljajo druge procese. Navedeno pomeni, da v času obdelav, ki jih predlog zahteva, slovensko bančništvo ne bi moglo normalno opravljati svoje funkcije nudenja bančnih in finančnih storitev tako potrošnikom kot celotnemu gospodarstvu. Tako nastala škoda sega mnogo dlje od neposrednih finančnih učinkov na banke, ki jih je zelo težko oceniti zaradi navedenih razlogov.
- Predlog zakona predvideva visoke denarne kazni za neizvedbo aktivnosti v rokih, ki jih v praksi ni mogoče izvesti. Takšni predvideni stroški bi lahko skupaj z ostalimi stroški ogrozili finančno stabilnost slovenskega bančnega sistema in pomenili potencialno ponovno potrebo po sprožitvi postopkov državne pomoči.
- Predlog zakona predvideva odvzem licence, če banka v več kot desetih primerih v roku ne izvede zakonskih določil, ki so, kot navedeno, operativno neizvedljiva, saj niti ne bo moč pridobiti vseh podatkov. To pomeni, da bi se v skrajnem primeru lahko več bank v slovenskem sistemu nenadoma znašlo brez licence. Posledice takšne situacije pomenijo nepredstavljivo tveganje finančne stabilnosti in nepredstavljivo škodo slovenskemu gospodarstvu ter tudi državi.
- Predlog krši več ustavnih načel Ustave Republike Slovenije, nacionalne predpise in evropske predpise, vključno s posegom v pristojnosti ECB.
- Na kršitev Ustave Republike Slovenije, nacionalnih predpisov in evropskih predpisov so zelo jasno opozorile vse nacionalne in evropske inštitucije v svojih izrazito negativnih mnenjih, ki so v skladu z zakonom zahtevana v postopkih sprejemanja zakonov.
- Predlog je v nasprotju z dosedanjimi odločitvami slovenskih sodišč, kakor tudi v nasprotju z dosedanjimi odločitvami Evropskega sodišča za človekove pravice.
- Predlog dejansko temelji na ponavljanju argumentov, ki jim redna sodišča na vseh stopnjah sojenja niso pritrdila. Zakon de facto predstavlja razveljavitev sodb slovenskih sodišč. Na obstoj bogate slovenske prakse pa kaže kar 143 zadetkov sodb sodišč na temo, ki jo predlog retroaktivno ureja, kar je tudi protiustavno.
- Predlog ni ekonomsko upravičen, saj je delež neplačnikov pri kreditih v CHF na isti ravni kot pri kreditih v EUR (in med najnižjimi v EU), ob tem, da je konec leta 2021 skupno stanje kreditov gospodinjstev preko 10 mrd EUR, kreditov v CHF pa manj kot 300 mio EUR protivrednosti.
- Predlog ni socialen saj posega v razmerja vseh, ne le socialno ogroženih. Prav tako ni pravičen, saj ne naslavlja stisk mnogo večjega števila EUR kreditojemalcev, ki se soočajo s težavami pri odplačevanju kreditov iz podobnih razlogov kot CHF kreditojemalci.
Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 31. januar 2022