Včeraj je v organizaciji Izobraževalnega centra Združenja bank Slovenije potekal posvet o kartičnem poslovanju.
V uvodnem nagovoru je Nataša Tomc Jovović, predsednica Odbora za kartično poslovanje, poudarila trend povečanja spletnega nakupovanja, zaradi razmer povezanih s Covid situacijo, ter pozitiven trend povečanja mobilnega plačevanja s poudarkom na razširjenosti spletnega plačevanja – spletne nakupe izvaja tri četrtine Slovencev. Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, je izpostavila, da je področje plačil izredno dinamično, razloga za to pa sta predvsem dva, hiter tehnološki razvoj in spremembe navad potrošnikov, ki jih je Covid pandemija še pospešila. To prinaša izziv tudi regulatorjem, kako pripraviti okvir, ki bo hkrati spodbujal inovacije in zagotovil dovolj visoko raven varnost za uporabnike, v razmerah enakih pogojev poslovanja za udeležence na trgu. Miro Cepec iz SKB je dodal, da izpolnjevanje pričakovanj uporabnikov na področju plačilnih storitev prinaša visoke stroške razvoja v bankah, na to vplivajo tudi regulatorne zahteve, zato optimizacijo vidi v medsebojnem sodelovanju in združevanju.
Luka Gabrovšek, predstavnik MasterCarda, se je v predstavitvi dotaknil plačil na prodajnih mestih in izpostavil, da vsaka inovacija prinaša izziv pri ozaveščanju uporabnikov kot tudi prodajnih mest oz. trgovcev, ki imajo velikokrat omejene vire in težko sprejemajo novosti. Alenka Mejač Krassnig, predstavnica Visa Europe, je glede prihodnosti na področju plačevanja povedala, da bodo plačila postala skrita, nevidna oz. integrirana v nakupe, ne glede na to, kakšna pa bo oblika plačevanja, bo glavno vlogo imela pozitivna uporabniška izkušnja in globalna operabilnost.
Robert Rajšp, predstavnik Banke Slovenije, je predstavil stanje oz. problematiko močne avtentikacije strank pri kartičnih plačilnih transakcijah v okviru e-trgovine, kjer Slovenija spada v segment držav, kjer je raven skladnosti nižja od povprečja v EU. Banke so sicer veliko naporov vložile v ozaveščanje uporabnikov, vendar bo potrebno sprejeti odločitev o pričetku zavračanja SCA neskladnih transakcij ter na ta način posredno vplivati na večinoma čezmejne trgovce, da pričnejo pošiljati SCA skladne transakcije.
Prvi del posveta se je zaključil z okroglo mizo na temo aktualnih izzivov za banke, v kateri je moderator, Mitja Vreča, predstavnike Banke Slovenije, obeh kartičnih shem, spletnih trgovcev in bank izzval z vprašanjem, ali bomo kdaj dosegli enakopravne pogoje poslovanja (t.i. »level playing field«) v primeru izvajanja spletnih plačil. V razpravi je bilo izpostavljeno, da na trgih obstaja preveč različnih aplikacij za komitente, ki zagotavljajo spoštovanje regulatornih zahtev, kot gre to v primeru zagotavljanja SCA skladnih transakcij, kot tudi za različne roke implementacije v posameznih članicah EU. Upoštevati je potrebno tudi različne razvitosti posameznih nacionalnih trgov ter navad in pričakovanj uporabnikov. Ne glede na vse zahteve pa ima še vedno največjo težo odnos banke do komitenta, tudi v primeru odpravljanja težav in iskanju vzrokov zanje. Udeleženci okrogle mize so bili sklepčni, da so spletna plačila v lanskem letu doživela transformacijo, ki zahteva tesno sodelovanje vseh deležnikov – regulatorja, kartičnih shem, bank izdajateljic in pridobiteljic, trgovcev, saj je samo na tak način možno doseči dobro uporabniško izkušnjo. Moderator je razpravo zaključil z mislijo, da stranka želi samo izvršiti plačilo. Če tega ne bo mogla s kartičnim produktom slovenske banke, bo to storila ali s produktom čezmejnega ponudnika kartičnih storitev, zato je potrebno izkoristiti znanje in celovito ponudbo slovenskih bank ter tako uporabniku zagotoviti kvalitetno uporabniško izkušnjo.
V drugem delu posveta je bila naprej predstavljena panevropska shema EPI, ki bo združila kartično poslovanje in takojšnja plačila v enotno aplikacijo za mobilno denarnico. Glede na predvideno časovnico bodo koncem leta 2022 ponudili storitev najprej storitev P2P, v letu 2023 pa še EPI kartice (debetne in z odloženim plačilom) ter možnost plačila z EPI shemo takojšnjih plačil na prodajnih mestih. EPI podpira tudi Evropska centralna banka in Evropska komisija z namenom vzpostavitve panevropske neodvisne rešitve, v katero se bodo lahko priključile tudi posamezne nacionalne sheme, banke ali skupine bank.
V nadaljevanju je Matic Dolar iz Bankarta predstavil primerjavo lokalnih shem evropskih držav in slovenske sheme Flik. Shema SCT Inst namreč prinaša standardizacijo takojšnjih plačil, ne opredeljuje pa uporabniške izkušnje in ne zagotavlja inteoperabilnost naprav končnih uporabnikov. Uporabniki slovenske sheme Flik imajo z uporabo pozitivne izkušnje in si želijo čimprejšnjo širitev uporabe na različnih prodajnih mestih kot alternativo gotovini. Iz primerjave z lokalnimi shemami v drugih državah EU je razvidno, da so nekatere bolj razširjene in uporabljene, kar je rezultat vlaganja deležnikov in tudi izvajanja aktivnosti za spodbujanje uporabe. Slovenska Flik shema je zastavljena na sodoben način, ki je povsem primerljiv z uveljavljenimi shemami, ima pa še velik potencial tako z vidika širitve baze uporabnikov kot tudi z vidika nadgradnje z novimi funkcionalnostmi.
Posvet se je zaključil z okroglo mizo na temo sheme takojšnjih plačil Flik danes in jutri. Paul Alexandre Raveleau, predsednik Odbora Flik, je predstavnike bank in centralne banke povprašal glede prihodnosti nacionalne sheme za takojšnja plačila. Prisotni so bili mnenja, da ima shema velik potencial, predvsem glede uporabe na prodajnih mestih z uporabo aplikacije na mobilnih telefonih, ki bi lahko nadomestila uporabo gotovine. Za dosego tega cilja bo potrebno veliko aktivnosti v ozaveščanju trgovcev o prednosti uporabe sheme Flik na prodajnih mestih, čeprav bo brez ustrezne zakonske ureditve vedno obstajal segment prodajnih mest, ki bo še vedno raje posloval gotovinsko (siva ekonomija). Paul Alexandre Raveleau je povzel, da shema Flik nima namena spreminjati plačilnih navad uporabnikov, ki že danes poslujejo s karticami, ampak da se strankam ponudi dodatno možnost za vse, ki danes plačujejo z gotovino.
Posvet je Nataša Tomc Jovović zaključila z mislijo, da do sedaj izvedene aktivnosti na področju kartičnega poslovanja predstavljajo dobro osnovo za obvladovanje izzivov, s katerimi se bodo v prihodnje srečale tako banke kot tudi uporabniki.
Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 2. februar 2022