Sporočilo za javnost s posveta o upravljanju tveganj v bankah in hranilnicah
Petek, 22. oktobra 2021: Danes se je ob številni udeležbi predstavnikov bančne industrije, regulatorne in nadzorniške sfere ter makroekonomskih analitikov v Ljubljani zaključil tradicionalni dvodnevni posvet o upravljanju tveganj v bankah in hranilnicah, ki ga organizira Združenje bank Slovenije.
Razprave so bile tudi na letošnjem srečanju zaznamovane z aktualnimi temami, s katerimi se predstavniki funkcije upravljanja tveganj soočajo v trenutnih razmerah. Slednje zaznamujejo zlasti makroekonomsko okrevanje z občutnimi primesmi zaviralnih dejavnikov, kot so motnje v dobavnih verigah, dvigi cen energentov in drugih surovin ter nizka precepljenost v Sloveniji, ob hkratnem povečevanju pomena družbene odgovornosti in trajnostne naravnanosti poslovanja bank ter drugih poslovnih subjektov. Ob tem je prisotno nenehno prilagajanje regulatornim spremembam in priprava na uvajanje napovedanih novih, ki poleg stroškov nadgradnje postopkov in sistemov nedvomno prinaša tudi koristi za stabilnost poslovanja bančnega sistema, a je prostora za izboljšanje učinkovitosti regulacije še dovolj.
Po uvodnem nagovoru Anite Stojčevske, glavne izvršne direktorice SKB banke, ki je zajel izkušnje upravljanja tveganj različnih gospodarskih ciklov v obdobju preteklih desetletij poslovanja slovenskega bančnega sistema, so razpravljavci ugotovili, da je kapitalski in likvidnostni položaj slovenskega bančnega sistema dovolj robusten, da lahko prenese tudi možne negativne scenarije, trenutno pa med tveganji prevladujejo kreditno, regulatorno in že omenjeno dohodkovno tveganje, povečuje pa se pomen okoljskih in kibernetskega tveganja, prav upravljanju le-teh pa bodo v prihodnjem obdobju usmerjene tudi nadzorniške aktivnosti centralne banke.
Kot pomemben gonilnik kreditnega tveganja, ki glede na rezultate letošnjih anket, ki jih ZBS že več let zapored izvaja v okviru odborov s področja delovanja poslovnih in kontrolnih linij, še vedno ostaja eno najpomembnejših, se zaradi novih družbenih trendov in standardov, ki jih v boju za doseganje nižjih emisij toplogrednih plinov in ogljičnega odtisa narekuje evropska zakonodaja, pojavlja prehodno podnebno in okoljsko tveganje. Odpornost bank nanju bo predmet posebnega testiranja izjemnih razmer, za njuno uspešno upravljanje pa bodo potrebna dodatna vlaganja v znanje, kompleksne nadgradnje številnih procesov ter razvoj novih in preobrazba obstoječih produktov, tako v realnem kot finančnem sektorju gospodarstva. K učinkovitim prilagoditvam lahko pomembno prispeva okrepljen dialog in sodelovanje med različnimi akterji, tako na lokalni in evropski ravni. Tudi v luči čim bolj proaktivnega delovanja na tem področju se je ZBS odločilo, da bo v vlogi podpornika mednarodne bančne zveze za razogljičenje (»Net-Zero Banking Alliance«) svojim članicam in širši skupnosti nudilo dodatno pomoč pri njihovih tozadevnih prizadevanjih.
Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 22. oktober 2021