Spoštovane dame in gospodje, cenjeni gosti, dobro jutro in dobrodošli na letošnjem posvetu o trajnostnem financiranju.
Naključje je hotelo, da današnje srečanje poteka že naslednji dan po konstitutivni seji Odbora za trajnostno financiranje, ki je bil v okviru Združenja bank Slovenije (ZBS) na podlagi sklepa nadzornega sveta ustanovljen 1.1. 2023 in se je tako pridružil družini, ki šteje prek 20 odborov in približno enako število delovnih skupin.
Seveda je prav tako popolno naključje, da danes, prav v tem trenutku, poteka spletni seminar bonitetne agencije Fitch, ki se oglašuje z naslednjim motom:
»Zahtevne makroekonomske razmere, geopolitične napetosti in politična polarizacija prispevajo k večji kratkoročni skepsi podjetij, vlagateljev in vlad glede pomena vidikov ESG. Kljub temu dolgoročni obeti za trajnostno financiranje ostajajo trdni.«
Prav gotovo pa ni naključje, da po nekaterih raziskavah v državah modernega sveta kar šokantnih 40 % mladih razmišlja, da ne bi imeli otrok, izključno iz razloga podnebne krize. Na to je novembra 2021 opozorila slovaška predsednica Zuzana Čaputova na konferenci ZN o podnebnih spremembah v Glasgowu (COP26).[1]
Slednja, torej globalna podnebna kriza, se demonstrira v znanstveno dokazanih povečanih incidencah ekstremnih vremenskih pojavov, vsakodnevnem izumrtju na desetine različnih rastlinskih in živalskih vrst,[2] ki do sredine tega stoletja v neustavljivo in nepovratno pogubo vodi med 30-50 % vrst, ki trenutno živijo na našem planetu.[3]
A to žal ni edini vpliv na naša življenja: dvig globalne temperature tempira tudi migracijsko bombo: Mednarodna organizacija za migracije ocenjuje, da se bo moralo zaradi podnebnih sprememb do leta 2050 preseliti za 100 Slovenij zemljanov.2
Naključje tudi ni, da je ob tako evidentnih negativnih vplivih človeka na okolje ECB novembra lani »privila regulatorni vijak« z naznanilom, da od bank pričakuje, da bodo do konca leta 2024 izpolnile prav vsa pričakovanja iz Vodnika o upravljanju podnebnih in okoljskih tveganj iz leta 2020 (13 »zelenih« zapovedi oz. v celoti kar 43); ob tem več kot 80 % evropskih bank priznava, da so pomembno izpostavljene podnebnim tveganjem, od tega jih več kot 70 % vidi tveganja v tri- do petletnem obdobju,[4] podobne rezultate ponuja tudi anketa »Risk barometer«, ki jo vsako leto izvajamo v okviru ZBS – pomembnost podnebnih in okoljskih tveganj v naslednjih petih letih je s strani naših članic na lestvici o 0 do 100 ocenjena s »76«!
In ob vsem povedanem seveda ni naključje niti presenečenje, da so v okviru delovnih teles ZBS v letu 2022, upoštevajoč število sej, štiri delovne skupine, ki se specializirano ukvarjajo s področjem trajnostnega poslovanja slovenskih bank in hranilnic, obravnavi tematike ESG namenile kar šestino vsega časa – od skupnega fonda 290 sestankov na ravni delovnih teles ZBS, jih je bilo z »zelenimi« vsebinami prežetih 45.
Naj na kratko predstavimo ključne aktivnosti ZBS na tem področju:
- oblikovanje 3 delovnih skupin, ki delujejo v okviru odbora s stalnim mandatom;
- priprava smernic trajnostnega financiranja;
- dopolnitev smernic upravljanja tveganj s priporočili, ki se nanašajo na vključevanje dejavnikov ESG v postopke upravljanja kreditnega, operativnega, likvidnostnega, tržnih in obrestnega tveganja;
- priprava smernic za merjenje ogljičnega odtisa financiranih emisij;
- priprava »Q&A« dokumenta s področja skladnosti z EU okoljsko taksonomijo;
- priprava referenčnega ESG vprašalnika za pridobivanje podatkov ESG od podjetij;
- sprožitev pobude za vzpostavitev nacionalnih baz podatkov o ESG in vključitev v posvetovanje pri pripravi sistemskega zakona o podnebnih spremembah;
- izvedba posebnega izobraževalnega dogodka za podjetja na temo EU okoljske taksonomije;
- objava prispevkov s področja ESG v specializirani reviji za bančništvo in finance Bančni vestnik;
- vključevanje vsebin v redne programe izobraževalnih dogodkov in organizacija današnjega posveta.
To se dogaja pri nas, tu in zdaj. A dovolite mi le še kratek anekdotični skok v zgodovino z vprašanjem, s kakšno besedo bi označili dejstvo, da se je s tematiko prehoda na obnovljive vire energije, kot je sončna, zelo poglobljeno ali skoraj tako zelo intenzivno kot danes razpravljalo že v času 2. naftne krize, torej že pred skoraj pol stoletja?! Oglejmo si primer ZDA. Leta 1979 je namreč takratni (demokratski) predsednik, Jimmy Carter, kot zgled za zeleni prehod na streho Bele hiše postavil 32 sončnih kolektorjev.[5]
Njegova administracija si je zastavila cilj, da bo do preloma stoletja 20 odstotkov ameriških energetskih potreb pridobivala iz obnovljivih virov. In zakaj to omenjam? Danes ZDA iz obnovljivih virov pridobivajo le 7 odstotkov energije, od tega večino iz velikih hidroelektrarn. Sončna toplotna in fotovoltaična tehnologija skupaj zagotavljata manj kot 0,1 odstotka. Zelo poveden in hkrati zastrašujoč je ta podatek za vse okoljevarstvenike, zlasti če ga obravnavamo v kontekstu krilatice »da smo na poti zelenega prehoda šele na začetku«.
Za radovedne ob tem še beseda ali dve o usodi Carterjevih sončnih panelov: plošče so sedem let služile ogrevanju vode, dokler jih republikanski predsednik Ronald Reagan leta 1986 ni demontiral, primerki kolektorjev pa so bojda še danes na ogled v enem od kitajskih muzejev.[6]
In za konec: seveda bi izzvenelo tendenciozno in morda celo nečimrno, če bi naznanili, da želimo z današnjim dogodkom prispevati k bolj učinkovitemu zelenemu prehodu, kot je uspel Američanom. Vsekakor pa lahko odkrito priznamo, da je naša želja, da ta dan izkoristite za pogovore, sklenete nova poznanstva, pridobite kakšno novo in predvsem uporabno informacijo, ter da se učimo drug od drugega in dosedanjih izkušenj. Po poti tranzicije hodimo skupaj in le skupaj bomo kos izzivom, ki jih pred nas postavlja.
Ljubljana, 22. februarja 2023
[1] https://spectator.sme.sk/c/22776184/caputova-we-are-failing-the-effort-to-prevent-the-irreversible-devastation-of-our-planet.html
[2] https://www.ecotricity.co.uk/our-news/2017/six-scary-facts-about-climate-change
[3] https://www.earth-sanctuary.com.au/sustainability—earth-report-2021
[4] ECB: Walking the talk – Results of the 2022 thematic review on climate-related and environmental risks. November 2022, str. 2.
[5] https://yaleclimateconnections.org/2023/02/the-forgotten-story-of-jimmy-carters-white-house-solar-panels/
[6] https://www.scientificamerican.com/article/carter-white-house-solar-panel-array/