Ljubljana, 24. november 2021: Danes je v virtualni obliki potekal tradicionalni dan slovenskega bančništva, na katerem so številni ugledni strokovnjaki s področja bančništva, financ in gospodarstva skupaj z nosilci ekonomskih politik razpravljali o vlogi bank pri postpandemičnem okrevanju, ki temelji na obsežnih nacionalnih in evropskih programih, predvsem v luči ESG (environmental, social, and governance) potenciala in priložnosti slovenskega gospodarstva.
Kljub pandemiji in prisotnosti številnih drugih tveganj bančni sektor ostaja kapitalsko in likvidnostno stabilen ter zavezan k podpori okoljskemu in družbeno odgovornemu poslovanju, za doseganje uspešnega nadaljnjega razvoja celotne družbe pa je ključno sodelovanje bank, podjetij, vladnih resorjev in nosilcev ekonomskih politik ter regulatorjev bančnega sektorja.
Srečanje je zaznamovala tudi 70. obletnica izdaje edine strokovne revije s področja bančništva in financ Bančni vestnik, ki je vsebino okrevanja gospodarstva v postpandemičnem obdobju bralcem približala v nizu 10 člankov posebne novembrske mednarodne številke.
V pozdravnem nagovoru je Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, v izhodišče razprave postavila vpliv hitrega razvoja in tehnologije ter nujnost pospešitve gospodarskega prehoda in investicij, ki zagotavljajo okrevanje, sprejemljivo z okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) vidikov. Glede slednjih so bili posebej izpostavljeni učinki podnebnih sprememb, bančni sektor pa je vsekakor pripravljen na nudenje finančne podpore investicijam za postpandemično okrevanje in trajnostno preobrazbo.
V nagovoru Blaža Brodnjaka, predsednika Nadzornega sveta ZBS in predsednika uprave banke NLB, je bil odločno poudarjen pomen dialoga med različnimi deležniki za opredelitev ambicij in skupnih ciljev države, kot tudi pomen enotnosti in povezovanja, ki bi presekala zgodovinsko prisotna razslojevanja slovenske družbe. Zagotavljanje močnega domačega lastništva in ustvarjanje podjetij, ki so mednarodno konkurenčna, bi bil lahko tak skupni cilj, bančni sektor pa je zavezan spremljati produktivne naložbe in usmerjati obsežne prihranke v lastniške oblike ter s tem prispevati svoj delež k umestitvi Slovenije v skupino najbolj propulzivnih gospodarstev na svetu.
Andrej Šircelj, minister za finance, je omenil, da se je EU aktivno vključila v zagotavljanje pogojev za okrevanje in odpornost gospodarstev, povečala se je solidarnost med državami članicami, ki jo izkazuje tudi prva evropska zadolžitev na kapitalskih trgih. Zadnje napovedi gospodarske rasti in drugih kazalcev kažejo na ugodno gospodarsko sliko in manjšo brezposelnost, med državami EU pa Slovenija dosega nadpovprečne rezultate, ki jih gre vsaj delno pripisati izvedenim proticovidnim ukrepom.
Nedavno sprejeti proračuni Slovenije do leta 2023 odslikavajo zgodovinsko visoko raven investicij, ki bodo omogočile dvig kvalitete življenja, modernizacijo infrastrukture, k podpori k financiranju pa je bil povabljen tudi bančni sektor. Pred bankami je sicer »vizionarsko delo« in težak izziv, saj morajo oceniti vzdržnost dolgoročne vzdržnosti poslovnega modela podjetij v trenutnih negotovih razmerah. Slovenski bančni sistem je po oceni ministra stabilen in kapitalsko primeren, s tem pa tudi dovolj robusten, da se primerno odzove v primeru morebitnih nihanj oz. poudarjenih tveganj. Med njimi so trenutno ključna tveganja zaradi pandemičnih razmer, prekinitev dobavnih verig in možnosti trajnejše inflacije.
Slovenska pot je začrtana na podlagi načrta za okrevanje, ki temelji na investiranju v »zeleno« in »digitalno«. Ti dve področji predstavljata tudi priložnost za sodelovanje in podporo bančnega sektorja, kamor lahko slednji usmeri svoje moči, znanje in izkušnje ter z nudenjem kakovostnih storitev zagotavlja konkurenčne prednosti slovenskega gospodarstva.
Povezava na nagovor ministra.
Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, je v nagovoru izpostavil še vedno prisotno povečano negotovost glede nadaljnjega razvoja zdravstvenih razmer, ki pomembno vpliva na celotno slovensko, evropsko in globalno gospodarsko sliko, posledično tudi na odločitve nosilcev ekonomskih politik.
Tudi guverner ni zaobšel dejstva o vidnem okrevanju slovenskega in evropskega gospodarstva, k tej pozitivni sliki pa so ključno prispevale ohlapne ekonomske politike. Tudi te so verjetno (a ne bistveno) prispevale k pospešitvi inflacije, ki sicer ni nepričakovana, je pa izrazitejša in dolgotrajnejša, kot smo pričakovali na začetku ekonomskega obrata. Jasno je bilo poudarjeno, da ima evrosistem na voljo dovolj instrumentov, da inflacijske pritiske ustrezno naslovi, če bodo gibanja in projekcije nakazale, da bi lahko višja inflacija postala vztrajnejša.
Omenjeno je še bilo, da so slovenski bančni sistem kot celota in tudi posamezne banke dosedanji del krize preživele brez večjih pretresov. Ključni kazalniki poslovanja so ostali stabilni, spremembe v aktivnosti bank pa niso pomembneje odstopale od tistih v drugih članicah evrskega območja. Vendar bo pričakovana normalizacija ekonomskih politik pomenila spremenjeno okolje tudi za poslovanje bank. V ospredje bo ponovno stopilo kreditiranje podjetij za njihovo redno poslovanje in za zagon investicijskih ciklov, še zlasti v luči sprejetih širših zavez naše države – to sta prehod v bolj trajnostno poslovanje in izboljšanje na področju digitalizacije. Tu je po oceni Banke Slovenije precej priložnosti za slovenski bančni sistem, saj posojanje bank podjetjem ostaja precej pod povprečjem evrskega območja.
Povezava na celoten nagovor guvernerja.
O vlogi bank pri okrevanju je spregovoril predstavnik Evropske komisije Tommy De Temmerman. Izpostavil je, da so še vedno prisotna tveganja zaradi pandemije, ki povzroča negotovost. Ekonomski šok je pokazal, da so bili regulativna in nadzorniška pravila ustrezna, saj so pomagala k ohranitvi sposobnosti bank za financiranje gospodarstva. Če želimo, da tako ostane tudi v prihodnje, je treba zaključiti z zakonodajnimi reformami na bančnem področju, ki bodo, med drugim, postopno zaostrile pogoje uporabe notranjih modelov pri izračunu kapitalskih zahtev ter zagotovile sistematično in konsistentno upravljanje tveganj ESG, potrebno pa je nadaljevati tudi že začrtano pot k vzpostavitvi vseh treh stebrov bančne unije.
Dejstvo je, da se svet in s tem finančni sektor hitro spreminja in če želimo, da bo EU deležna koristi, ki jih prinašata digitalizacija in zeleni prehod, je treba po oceni Evropske komisije ukrepati takoj z dodatnimi prilagoditvami, npr. na področju digitalnega evra, uporabe tehnologije veriženja blokov in umetne inteligence. Opazno se krepijo pričakovanja komisije in ECB do bank tudi na področju upravljanja podnebnih tveganj, na vse izzive pa je treba gledati kot na priložnost za izgradnjo modernega bančnega sistema, ki bo zagotavljal trdni temelj za prihodnjo gospodarsko rast.
Slovenski program okrevanja je podrobneje predstavila Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka iz Službe vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Predstavila je dogovor glede večletnega finančnega okvirja za obdobje 2021-2027 in instrumenta za okrevanje „NextGenerationEU“, ki so ga voditelji držav članic EU sprejeli julija lani.
Dogovor prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki bodo lajšala okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod. Za Slovenijo je na voljo 3 mia EUR sredstev, od tega preko različnih skladov oziroma programov 2,3 mia EUR nepovratnih sredstev. Posebej je bil predstavljen finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost »NextGenerationEU«, to je Načrt za okrevanje in odpornost, ki določa razpoložljiva sredstva za koriščenje v obsegu 1,8 mia EUR nepovratnih sredstev ter 705 mio EUR posojil. Sredstva iz tega programa bo potrebno porabiti do konca leta 2026, Slovenija pa je kot prioritetna področja izbrala »zeleno«, »digitalno«, »pametno in trajnostno« ter »odgovorno«.
Sledila je aktualna razprava, v okviru katere so udeleženci prve okrogle mize z naslovom Okrevanje gospodarstva po pandemiji in vloga bank predstavili svoje poglede na nacionalni načrt za okrevanje in odpornost ter razpravljali o priložnostih financiranja trajnostnega prehoda.
Gospodarski sektor je glede slovenskega načrta okrevanja dokaj kritičen, zlasti z vidika pomanjkljivega obsega nepovratnih sredstev za financiranje projektov pametne specializacije, krožne naravnanosti, trajnosti in digitalizacije.
Po oceni Tiborja Šimonke, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, načrt preveč sredstev namenja javnemu sektorju in premalo gospodarskemu, premalo je usklajen z drugimi politikami, zato kot tak strukturno, vrednostno in vsebinsko ne naslavlja optimalno potreb slovenskega gospodarstva.
Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije, je slovenski turizem označil kot eno najbolj prizadetih panog zaradi pandemije, izhod iz krize v tej panogi pa bo počasen, saj naj bi trajal vsaj do leta 2024. V vmesnem obdobju bo potreba po podpornih ukrepih in financiranju znatnejša, zato je obseg sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost verjetno preskromen. Priložnost vidi zlasti v zeleni shemi slovenskega turizma, ki se gradi v obdobju zadnjih sedmih let in poudarja trajnostne vsebine ter nemnožične oblike preživljanja prostega časa. Izpostavil je tudi hudo medregionalno konkurenco in nujo po hitrem razvoju, da ne izgubimo priložnosti.
Marta Svoljšak Jerman, direktorica TRKV, Petrol, je predstavila strategijo trajnostne preobrazbe in gradnjo trajnostne identitete družbe Petrol ter jo označila kot izjemno zahtevno. Družba se zaveda finančnih vložkov, največji izziv pa predstavljata pomen in zmožnost v deležniški verigi, vprašanje pa je tudi zmožnost sprejemanja dražje energije iz obnovljivih virov s strani potrošnikov, zlasti v prometu. Poudarila je pomen sklepanja partnerstev, aktivnega povezovanja in sodelovanja pri skupnih projektih, priložnost pa so tudi pilotski projekti, saj se dolgoročne trajnostne rešitve še niso razvite.
Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke, je ocenila, da bi programi morali pripomoči k boljšemu življenju in hitrejšemu gospodarskemu razvoju. Izzivov je ogromno, potrebe po investicijah se pojavljajo na številnih področjih, banke pa so svoje stranke sposobne podpreti pri tovrstni transformaciji. Banke intenzivno uvajajo strategije za spodbujanje okoljske transformacije, ki pa bo dolgotrajen in zahteven proces.
Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, je kot primarni izziv označil razvoj kapitalskega trga in stimulativnega podpornega okolja v najširšem smislu, saj bi morala država zagotoviti produktivno infrastrukturo, podjetnikom pa omogočiti mednarodno konkurenčnost. Pred nami je zgodovinska priložnost za razvojni preboj, z zamudami pri izgradnji infrastrukture in spodbudah inženirskega napajanja pa teh novih priložnosti kljub podpori v obliki subvencij ne bomo zmogli izkoristiti.
John Michael Denhof, predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor, je za nadaljnji razvoj izpostavil potrebo po zagotavljanju večje agilnosti vseh ekonomskih agentov ter odpravo birokratskih ovir, ki bi omogočila, da kot država izkoristimo zgodovinske razvojne priložnosti. Glavni fokus banke je sodelovanje s strankami, ter jim ponujati produktivne investicije in svetovanje, kako lahko optimizirajo svoje poslovne modele v svetu nenehnih sprememb ter novih izzivov.
Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, je povedal, da je finančni okvir Republike Slovenije do leta 2030 predvideva več kot 10 mia EUR evropskih in nacionalnih sredstev, pri čemer tudi krediti bank gospodarstvu znašajo približno 10 mia EUR. Dodatno dejstvo, da je bančni sektor izjemno likviden, privede do prvega vprašanja, ali gre med temi viri za konkurenco. Drugo vprašanje je, kam naj se ta sredstva usmerijo. Po njegovem bi bilo treba narediti premik v smeri večjega sodelovanja bank pri financiranju iz teh programov, saj imajo slednje znanje in izkušnje pri upravljanju projektov ter tveganj, prav tako bi bilo treba večji poudarek nameniti povratnim sredstvom ter zagotoviti čim boljšo izkoriščenost, je še poudaril.
Janez Potočnik, so-predsedujoči Panela za vire Združenih narodov, Partner Systemiq in bivši komisar za znanost in raziskave ter okolje je predstavil upravljanje z naravnimi viri in vlogo finančnega sektorja pri trajnostnem prehodu. Svet se sooča s trojno planetarno krizo: podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja, ki jih poganja netrajnostna raba naravnih virov. Zato moramo rabo naravnih virov ločiti od blaginje posameznikov, kar pomeni gradnjo krožnega gospodarstva. Potrošniki se morajo zaradi neučinkovite rabe potrošnih dobrin dematerializirati. Načrti za okrevanje po pandemiji Covid-19 in zeleni dogovor EU sta pomembna mehanizma za usmeritev v krožno gospodarstvo, vladne odločitve in sprejete direktive pošiljajo pomembne signale finančnemu sistemu. Javne in zasebne finance morajo podpirati prehod na trajnostno rabo virov z dolgoročnim razmišljanjem: ustvarjanje dodane vrednosti s krožnimi podjetji. Centralne banke imajo ključno vlogo pri ustvarjanju pravega regulatornega okolja, ki bi moral odražati potrebo po prehodu na finančni sistem, ki podpira trajnostno rabo naravnih virov. V interesu finančnega sistema je, da podpira naš planet, družbeno blaginjo in stabilnost.
Generalni direktor Direktorata za zakladništvo na Ministrstvu za finance, Marjan Divjak je predstavil aktivnosti in prioritete Evropske komisije na področju trajnostnega financiranja. Slednja razvija program trajnostnega financiranja, ki vključuje akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti, prenove in vzdržno financiranje. Izvedbeni okvir evropskega trajnostnega financiranja predstavljajo: EU taksonomija; razkritja, ki vlagateljem zagotovijo informacije, potrebne za pripravo naložbene odločitve in orodja za razvoj trajnostnih naložbenih rešitev. V času slovenskega predsedstva EU trenutno poteka usklajevanje evropskih standardov zelenih obveznic (predlog Uredbe o evropski zeleni obveznici). Z namenom izboljšanja prisotnosti na kapitalskih trgih je država Slovenija izdala zeleno obveznico. Osrednji strateški dokument, na katerega se v zakladnici Ministrstva za finance opirajo je Strategija razvoja Slovenije 2030, ki poudarja zavezanost države do okoljskih in socialnih vprašanj ter doseganja ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Slovenija želi biti zgled pri razvoju za vzdržno financiranje z izdajo varnih (ocena AA-, A3 in A-rated) in likvidnih zelenih, družbenih in/ali trajnostnih obveznic.
Prednostne naloge trajnostnega financiranja z evropskega in nemškega vidika je povzel Christian Ossig, predsednik izvršnega odbora Evropske bančne federacije (EBF) in direktor nemškega bančnega združenja. Izpostavil je, da so banke del rešitve pri post-pandemičnem okrevanju gospodarstva in želijo biti tudi del rešitve pri prehodu na podnebno nevtralno družbo. Pri tem so se banke znašle med zahtevami regulatorjev, nadzornikov in strank, ki jih želijo podpreti pri njihovi tranziciji, kjer ne-ukrepanje ni ena od opcij. Večina bank je že implementirala smernice in strategije za financiranje trajnostnih naložb ter ESG dejavnike vključila v modele ocenjevanja tveganj naložb. Evropsko gospodarstvo temelji na financiranju preko bančnih kreditov, kar pa verjetno ne bo dovolj. Mobilizirati bo potrebno tudi kapitalski trg in privatni kapital. Pri tem bo potrebno tudi sodelovanje bank in regulatorjev, regulativa se bo morala hitreje prilagajati zahtevam po trajnostnem financiranju. Ugotoviti bo potrebno tudi, kateri sektorji se ne morejo prilagoditi prehodu na zeleno gospodarstvo in sicer z namenom, da se ti sektorji ne bodo pričeli zadolževati na sivem trgu. Pri vsem tem ne gre za nacionalni ali evropski, temveč svetovni projekt prehoda na krožno gospodarstvo. Trajnost predstavlja novo priložnost za bančni sektor in edino možnost, da ustavimo podnebne spremembe. Banke bodo pri tem storile tisto, kar počnejo najbolje – podpirale svoje stranke.
V razpravi na temo ESG investicijskega potenciala slovenskega gospodarstva sta Ines in Laurent Mortreuil, Karpos partners, predstavila ESG naravnanost na primeru bančnega sektorja. Predstavila sta praktična primera financiranja dveh popolnoma zelenih naložb, ki sta po drugi strani predstavljali izziv pri donosnosti teh naložb. Ob tem sta poudarila, kako pomembna je uravnoteženost strategije in delovanja, z namenom doseganja ustreznih kazalnikov uspešnosti, da bo miselnost »bančništvo za dober namen« lahko odgovor na ESG izziv in post-pandemična pričakovanja, ki bodo obrodila dolgoročne sadove. Banke so po njunem mnenju kos tem izzivom in imajo znanje, da podprejo zeleni prehod.
Matjaž Rakovec, župan občine Kranj, je predstavil projekt trajnostne mobilnosti v Občini Kranj. Celoten vozni park mestne občine, občinskih služb, šol in ostalih inštitucij v občini bodo zamenjali za električna vozila ter vzpostavili sistem polnilnic, ki bo nudil tudi polnjene električnih vozil za ostale (tržne) uporabnike. Namestili so tudi lastne sončne elektrarne na objekte šol, postavili pa bodo tudi dve sončni elektrarni za namen polnjenja električnih avtobusov. Še pred tem je bil vzpostavljen tudi sistem izposoje električnih koles. Trenutno občina vzpostavlja pametno naselje Mlaka, ki preko postavitve števcev zbira podatke o uporabi komunalnih storitev, ki jih odčitavajo na daljavo, podatke o prometu, onesnaženost zraka itd. Projekt bodo v nadaljevanju razširili na celotno mestno občino.
Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Štefan, je poudaril, da je pri rabi energije potrebno pogledati kako je moč zmanjšati rabo najprej na strani porabnikov. Fosilni viri so težko nadomestljivi, najprimernejši pristop je učinkovita raba energije. Energija, ki je ne porabimo, je najcenejša. Potrebno je dati prednost ukrepom zmanjševanja uporabe energije, šele nato je smiselno iskati nove, dodatne vire energije. Bolj celovite in povezane rešitve zahtevajo vključevanje večjega števila akterjev. Pri financiranju projektov smo bili doslej usmerjeni v velike projekte, zdaj se fokus preusmerja v financiranje manjših, bolj razpršenih projektov. S pripravo večjih projektov (združitev prenov večjega števila srednjih šol v en projekt) je le-ta postane bolj zanimiv tudi za financiranje. Potrebovali bi tudi nove finančne inštrumente, ki bodo financirali energetski prehod. Dvig cen energentov je povečal zanimivost novih tehnologij in ukrepov za zmanjševanje njene rabe, ki prej niso bili zanimivi. Ta hip je sončna energija najbolj dostopen vir energije, v katerega je potrebno vlagati. Lesna biomasa je za Slovenijo naravni vir, ki bi ga lahko bolj izkoristili za ogrevanje, ravno tako to velja tudi za geotermalno energijo.
Gregor Lojk, direktor financ in kontrolinga, GEN–I, je predstavil zeleno obveznico, ki jo je Gen-I izdal v sodelovanju z NKBM in SID banko. Preko izdaje te obveznice nudijo financiranje naložb v sončne elektrarne za svoje stranke. Izpostavil je, da bodo male sončne elektrarne na dolgi rok predstavljale alternativo neekološkim energetskim virom. Cilj je energetsko razogljičenje družbe, ki bo financirana z novo zeleno obveznico, ki jo načrtujejo izdati v prihodnjem letu. Upajo, da bo ta obveznica dobro sprejeta, saj bo povsem zelena. Že prva je imela s strani Moodys oceno AAA.
Projekt Merkurjeve trajnostne energetske oskrbe je predstavil Miha Rihar, direktor področja energetske transformacije, Merkur Trgovina. Namenjena je gospodinjstvom in manjšim odjemalcem. Osrednjo vlogo vidijo na dveh področjih: samoozaveščanje potrošnikov in ponujanju takih rešitev potrošnikom. Povezali so se z različnimi partnerji, s katerimi zagotavljajo prodajni portfelj, ki zajema sončne elektrarne, baterijske hranilnike, električne polnilnice, v prihodnosti pa bodo nudili tudi energetsko učinkovite naprave. Potrošniki poznajo posamične rešitve (toplotna črpalka, sončna elektrarna), ne predstavljajo pa si, kakšni bi bili prihranki v primeru zamenjave celotnega ogrevalnega sistema. Energetsko svetovanje je zato za končnega potrošnika ključnega pomena pri prodajanju končnih, celovitih rešitev. Stranki predložijo konkretne izračune prihrankov, hkrati pa energetska prenova za stranko predstavlja tudi dolgoročno varno oskrbo. Razmere na trgu se spreminjajo, cene energentov se zvišujejo, zato lasten proizvodnji vir pomeni varnost na dolgi rok. V sodelovanju s podjetjem Ngen bodo uporabnikom ponudili lastne energijske hranilnike, ki bodo povezani in bodo za odjemalce pomenili pridobitev dela energije po ceni, ki je znatno nižja od tiste na trgu. Kot ponudnik storitev pogrešajo »zelene« kredite krajše ročnosti, ki bi bili prilagojeni zelenim projektom (npr. stranka potrebuje kredit za energetsko prenovo, ki bo za velik del zneska kreditnega obroka pomenila prihranek pri mesečnih stroških energentov).
Jana Benčina Henigman, predsednica uprave Sberbanke, je povedala, da so v Sberbank banki razvili zeleni kredit v sodelovanju s partnerji. Znotraj banke imajo poseben oddelek partnerstva, ki se ukvarja le s takimi projekti. Omenila je omejitev ročnosti kreditov na 84 mesecev, kar predstavlja veliko oviro pri financiranju zelenih projektov, zato bi bilo potrebno z regulatorjem vzpostaviti dialog za rahljanje omejitev vsaj na področju zelenih kreditov. V okviru bančne skupine v banki poteka ESG delovna skupina, ki vključuje različne deležnike. Podobno delovno skupino bi bilo potrebno ustanoviti tudi na nivoju države Slovenije, kjer bi se vključevali različni deležniki. Izpostavila je tudi pomen ozaveščanja s strani medijev. Iz študije EIB izhaja, da slovenska podjetja precej manj investirajo v ESG dejavnike kot podjetja v drugih državah, kar pa po drugi strani predstavlja veliko priložnost za razvojni preboj. Tudi malim podjetjem bi bilo potrebno omogočiti prehod na trajnejše oblike poslovanja. Potrebovali bi sistem subvencij, ki bi omogočil digitalizacijo. Na ta način bi bilo spremljanje in evalvacija s strani bank boljša. Ključ je v sodelovanju, povezovanju, zaupanju in partnerstvu.
Renato Založnik, predsednik uprave Delavske hranilnice, je izpostavil pomen ozaveščanja na področju trajnosti in sodelovanje s Slovenskim podjetniškim skladom ter SID banko pri projektih zelene oskrbe. Delavska hranilnica financira projekte energetske prenove inštitucij. Poudaril je, da so lahko v bankah proaktivni in nudijo dober zgled ostalim inštitucijam. V času pandemije so v Delavski hranilnici odpravili precej birokratskih ovir, veliko upokojencev je prešlo na digitalno obliko poslovanja, stranke so prešle na uporabo mobilnih denarnic, s katerimi so nadomestile plačilne kartice. Od leta 2012 imajo v Delavski hranilnici lastno sončno elektrarno, ki pokriva 20 odstotkov oskrbe lastne potrebe po energiji. Pripravili so tudi trajnostno strategijo razvoja hranilnice.