Sreda, 24. april 2024: Danes je v Ljubljani potekala 45. seja skupščine Združenja bank Slovenije, katerega članice so banke, hranilnice in lizing družbe.
Uvodoma je navzoče na skupščini nagovorila direktorica Združenja, Stanislava Zadravec Caprirolo, ki je izpostavila, da je bilo izvajanje aktivnosti Združenja tudi v preteklem letu povezano s podporo sektorju na različnih področjih poslovanja. Delovanje Združenja je bilo še tudi v letu 2022 zaznamovano z razmerami pandemije. Negativne posledice pandemije za gospodarstvo so bile sicer manjše od predvidenih, a še preden so se stabilizirale razmere po pandemiji, smo se soočili z energetsko krizo in pritiski na stroške energije ter surovin kot posledico ruske agresije na Ukrajino, kar vpliva na celotno globalno in s tem tudi evropsko in slovensko gospodarstvo. Medtem ko je pandemija pospešila procese digitalizacije, gospodarske razmere, ki so posledica vojne, pospešujejo prizadevanje za dosego strateških ciljev glede energetske diverzifikacije in neodvisnosti ter trajnostnega prehoda. Na aktivnosti Združenja so lani pomembno vplivale regulatorne spremembe na različnih področjih poslovanja bančnega sektorja, predvsem na področjih, povezanih s pripravo na spodbujanje okoljsko dolgoročno vzdržnih investicij na družbeno in upravljavsko odgovoren način, z upravljanjem tveganj, povezanih z digitalizacijo, s plačilnimi sistemi ter kibernetsko varnostjo. Združenje je tudi lani nadalje krepilo sodelovanje z gospodarstvom ter ministrstvi. Pomembne so bile tudi vse izobraževalne aktivnosti, posebej tiste, namenjene finančnemu opismenjevanju, ki prispevajo k večjemu poznavanju in s tem k večji varnosti izvajanja finančnih transakcij. Združenje je tako v okviru ozaveščanja javnosti lani zelo okrepilo aktivnosti, še posebej ozaveščanje javnosti o kibernetskih prevarah in kako se pred njimi zaščititi.
Navzoče je nagovorila tudi namestnica predsednika Nadzornega sveta Združenja Vojka Ravbar, ki je opozorila na posledice globalnih razmer, vojn in energetske krize, ki so se med drugim odrazile v rasti inflacije, kar je vodilo k odzivu monetarne politike Evropske centralne banke (ECB) na področju obrestnih mer. Višje obrestne mere ECB so zaradi visoke presežne likvidnosti slovenskega bančnega sektorja imele pozitiven vpliv na rezultate poslovanja, ki so bili zgodovinsko rekordni, vendar pa prehodni, saj gre za cikličen in prehoden pojav pri izvajanju denarne politike. Slovenski bančni sistem v nasprotju z marsikaterim drugim v EMU negativnih obrestnih mer tako rekoč ni prenesel na komitente ali pa le v zelo omejenem obsegu. Pretekle razmere, ki so jih zaznamovali nizke marže in omejeno kreditno povpraševanje ter visoki regulativni stroški poslovanja, so spodbujale proces konsolidacije v Sloveniji in celotni Evropi, ki se še nadaljuje.
Bančni sektor se je ob hudi naravni nesreči avgusta lani nemudoma odzval z ukrepi v podporo prizadetim. Ob tem je bančni sektor tudi sam doživel neposredne posledice v obliki materialne škode v poslovalnicah, poleg tega je bilo neposredno prizadetih veliko zaposlenih v sektorju. Solidarnostni ukrepi so, dodatno k prvemu nujnemu ukrepu, zagotavljanju nemotenega poslovanja in pomoči prizadetim zaposlenim, zajemali takojšnjo podporo strankam (tako fizičnim osebam kot podjetjem) z možnostjo odloga plačila obveznosti (prvi korak, nato prestrukturiranje, upoštevajoč specifične potrebe posamične stranke) in možnostjo hitrega zagotavljanja premostitvenega financiranja.
Banke in hranilnice, članice Združenja, so nemudoma individualno oblikovale tudi posebne produkte: omogočile so hitre postopke, omejile obseg potrebne dokumentacije, oblikovale ugodnejše obrestne mere od trenutne tržne in drugo. Med nemudoma sprejete ukrepe sodijo tudi nezaračunavanje stroškov odobritve moratorija, nezaračunavanje stroškov razveze depozitov, nezaračunavanje provizij za donacije humanitarnim organizacijam (poleg registriranih so bile na seznam dodane tudi druge organizacije, na primer gasilska društva), nezaračunavanje stroškov za izpise v primeru uničenja evidenc, posebni postopki za primere izgube identifikacijskih dokumentov in drugi različni ukrepi s ciljem prizadetim strankam čim bolj olajšati urejanje finančnih vprašanj.
Poleg tega so banke in hranilnice že takoj v prvih tednih občinam, gasilskim brigadam, Karitasu, Rdečemu križu in drugim za neposredne donacije v podporo najbolj ogroženim in oškodovanim namenile skupaj milijone evrov, znesek je dosegel skoraj dva odstotka polletnih rezultatov poslovanja celotnega bančnega sektorja, ter vladi ponudile dodatna finančna sredstva za obdobje dveh let v obliki donacij ali nekaterih drugih možnih instrumentov.
Pri prehodu v nizkoogljično družbo in pri energetski diverzifikaciji bodo banke odigrale eno najpomembnejših vlog, saj lahko usmerjajo sredstva v naložbe, ki so družbeno in okoljsko odgovorne. Naš bančni sektor je kapitalsko in likvidnostno pripravljen podpreti te cilje in jih je vgradil v svoje strategije in poslovne politike ter ne nazadnje produkte, je poudarila. Vendar pa je, če želimo izkoristiti te priložnosti, zelo pomembno sodelovanje vseh, tako gospodarstva kakor tudi politike in regulatorja.
Poleg izzivov in priložnosti na področju okoljskih sprememb sektor veliko pozornosti namenja tudi tveganjem, ki smo jim vsi bolj izpostavljeni zaradi razvoja tehnologije. Banke in hranilnice uporabljajo varnostne sisteme in mehanizme, s katerimi do največje možne mere zaščitijo podatke strank, vendar pa ti mehanizmi in sistemi ne morejo preprečiti izpostavljenosti tveganjem v primerih, ko komitenti sami posredujejo svoje podatke nekomu, ki jih v nadaljevanju lahko uporabi za goljufive ali druge nezakonite namene. Vsi razpoložljivi podatki kažejo na to, da do zlorab prihaja v največji meri zaradi ravnanj ljudi, bodisi zaradi nevednosti bodisi neozaveščenosti. Zato je eno izmed pomembnih težišč aktivnosti na področju kibernetske varnosti tudi ozaveščanje. Z namenom ozaveščanja so članice prek Združenja in s pomočjo zunanje agencije v letu 2023 začele izvajati kampanjo o kibernetski varnosti PAZI.SE, ki je imela dober učinek, vendar pa so rezultati hkrati pokazali, da je treba kampanjo ozaveščanja še nadaljevati, zato poteka tudi v letu 2024.
Za uspešen odziv na priložnosti in izzive je ključen dialog z izmenjavo mnenj med gospodarstvom in institucijami ter oblikovalci politik tako znotraj nacionalnih meja kakor v EU in regiji. Potruditi se moramo poslušati in razumeti drug drugega ter iskati medsebojne sinergije. Bančni sektor je lahko ključen steber za zagotavljanje financiranja investicij za doseganje okoljskih ciljev, digitalizacije in avtomatizacije ter za ohranjanje konkurenčnosti in blagovnih tokov v regiji in EU.
V kriznih razmerah in tudi sicer v hitro spreminjajočem se okolju, ki pa prinaša tudi zgodovinske priložnosti, je bančništvo eden najpomembnejših stebrov razvoja gospodarstva in družbe. Zato je pomembno, da dialog bančnega sektorja tudi na ravni Združenja teče izjemno produktivno, učinkovito in na zelo visoki strokovni ravni ter z doslednostjo in ob vzajemnem spoštovanju pri stvareh, ki zadevajo strokovne usmeritve in razvoj panoge; ocenjujem, da smo pri tem na pravi poti.
V zaključku nagovora se je še zahvalila vsem članicam in članom nadzornega sveta Združenja, njihovim namestnicam in namestnikom, članicam in članom odborov ter delovnih skupin, ki delujejo pri Združenju, zaposlenim Združenja, ki so v okviru svojih delovnih področij vsi pomembno pripomogli k učinkovitemu delovanju Združenja, prav tako pa vsem slovenskim bančnicam in bančnikom, ki smo tudi ob naravni nesreči v letu 2023 dokazali, da smo s skupnimi močmi kos vsem še tako zahtevnim izzivom.
V nadaljevanju sta bila sprejeta letno poročilo Združenja in računovodski izkazi s poročilom revizorja za leto 2023. Skupščina Združenja je z današnjim dnem za novo namestnico člana nadzornega sveta imenovala Jano Benčina Henigman iz bančne podružnice BKS banke AG.
Povezava na Letno poročilo ZBS 2023.
Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 24. april 20234