21. februar 2022: V luči mesečne objave Banke Slovenije o učinku Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih (v nadaljevanju: zakon) na kapitalski položaj bank, ki so ga povzeli posamezni mediji, ponovno izpostavljamo, da ima zakon, poleg neposrednih učinkov na kapital bank, mnogo širše in izjemno obsežne negativne učinke na celotno gospodarstvo in makroekonomsko stabilnost Republike Slovenije. Poleg določil[1], glede katerih bodo banke vložile pobudo za oceno ustavnosti, je zakon operativno tako rekoč neizvedljiv in tudi v nasprotju z mnogimi zakoni Republike Slovenije, kot tudi mnenji nacionalnih ter evropskih regulatornih in nadzornih institucij.
V nadaljevanju izpostavljamo nekatere najbolj sporne vidike omenjenega zakona, ki bodo posredno in neposredno vplivale na poslabšanje makroekonomske stabilnosti RS.
Ob tem, da je zakon praktično neizvedljiv (zaradi predpisov s področja varovanja osebnih podatkov za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred letom 2012, banke več ne razpolagajo s podatki) pa hkrati predvideva visoke denarne kazni za neizvedbo aktivnosti v rokih, ki jih v praksi ni mogoče izvesti. Takšni stroški bi lahko skupaj z ostalimi tveganji – med drugim tudi višje zadolževanje Republike Slovenije na mednarodnih trgih, kar ima tudi neposredni vpliv na zadolževanje gospodarstva – ogrozili finančno stabilnost slovenskega bančnega sistema.
Zakon predvideva tudi odvzem licence, če banka v več kot desetih primerih v roku ne izvede zakonskih določil, ki so, kot navedeno, operativno neizvedljiva[2], saj niti ne bo moč pridobiti vseh podatkov. To pomeni, da bi se v skrajnem primeru lahko več bank v slovenskem sistemu nenadoma znašlo brez licence za poslovanje. Posledice takšne situacije vzpostavljajo nepredstavljivo tveganje finančne stabilnosti, kot tudi nepopravljivo škodo slovenskemu gospodarstvu in na koncu državljanom Slovenije.
Zakon ruši zaupanje tudi v pravno državo, saj retroaktivno posega v zakonito vzpostavljena pravna razmerja in vzpostavlja tudi povsem protipravno poslovno okolje, ne le za bančni sistem, ampak za celotno gospodarstvo.
Zakon še dodatno poslabšuje mednarodni položaj naše države z vidika konkurenčnosti poslovnega okolja (op. predstavlja prvo tovrstno ureditev vprašanja kreditov v švicarskih frankih znotraj evrskega območja) in percepcijo investitorjev tako zaradi neskladnosti s pravom Evropske unije, kakor tudi zaradi retroaktivnosti in posega države v zakonito vzpostavljena pravna razmerja.
Obenem velja ponovno izpostaviti, da so obrestni pribitki kreditov v švicarskih frankih in evrih (bili) primerljivi, iz česar sledi, da ne prihaja do večjih odstopanj glede dobičkonosnosti kreditov v obeh valutah. Banke niso prevzemale špekulativne vloge in »služile na račun tečajnih razlik«, kot je pogosto mogoče zaslediti v argumentih predlagateljev zakona. Poskus t.i. »sistemskega reševanja« problematike, ki retrospektivno posega v pogodbena razmerja, lahko povzroči precedens za druga pogodbena razmerja, sklenjena na drugih trgih (prim. energetskem) in s tem vzpostavi družbo moralnega hazarda.
Zaradi navedenega in povezanih nepopravljivih škodljivih posledic zakona za bančni sistem, finančno stabilnost in gospodarstvo kot celoto, bodo banke, prvi delovni dan po uveljavitvi zakona dne 28.2.2022, na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložile pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tega zakona in predlog za začasno zadržanje njegovega izvrševanja.
Pobudo bomo podrobneje predstavili na tiskovni konferenci 28. februarja 2022, vabilo bomo medijskim hišam posredovali naknadno.
Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 21. februar 2022
[1] Nedopustna povratna veljava zakona (retroaktivnost), kar je v nasprotju z 2. In 155. členi Ustave. Ustavno nedopusten poseg v lastninsko pravico (33. člen), nedopusten poseg v svobodo pogodbenega urejanja razmerij (33., 35. In 74. Člen Ustave), neenako obravnavanje pravnih subjektov v enakem dejanskem položaju (14. Člen), poseg v pravnomočno urejena pravna razmerja (158. Člen)
[2] Zakon je bil sprejet navkljub zaprosilom za upoštevanje njegove operativne neizvedljivosti in opozorilom oziroma negativnim mnenjem vseh nacionalnih in evropskih inštitucij in regulatorjev (prim. Evropske centralne banke – obsežno v Mnenje Evropske centralne banke z dne 26.11.2021 (CON/2021/36).