Ljubljana, 17. junij: Muzej, ki predstavlja bančno dediščino na Slovenskem vse od leta 1820 pa do sedaj, sta danes predstavila Irena Čuk, direktorica NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine, ki z Bankariumom upravlja, in Blaž Brodnjak, predsednik sveta NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine. Širša javnost si bo muzej lahko prvič ogledala na dogodku Poletna muzejska noč v soboto, 19. junija. Muzej, ki je dobil ime Bankarium, je svoj prostor našel v nekdanji bančni dvorani Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici v Ljubljani, odprt pa bo vsak teden od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Aktualne informacije so za obiskovalce objavljene na spletni strani muzeja: https://bankarium.si/.
O Bankariumu
Ideja za muzej bančništva na Slovenskem je vzniknila pred leti, ko so v NLB razmišljali o premestitvi poslovalnice Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici v Ljubljani iz prvega nadstropja v pritličje. »Ob načrtovani spremembi smo naredili tržno raziskavo med strankami poslovalnice. Večina se jih je zavedala, da je Mestna hranilnica ljubljanska najstarejša delujoča poslovalnica v Sloveniji, ker neprekinjeno deluje že od leta 1905. Tako nam je tudi večina strank sama predlagala, da naj v nekdanjih bančnih prostorih naredimo muzej bančništva,« je pojasnila Irena Čuk, direktorica neprofitnega NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine, ki upravlja Bankarium. Ideja o bančnem muzeju je dozorela, ko je leta 2018 Ministrstvo za kulturo RS kulturno dediščino, s katero upravlja zavod, razglasilo za pomembno nacionalno bogastvo Slovenije.
Obiskovalci se bodo v muzeju, ki je nastal v eni od znamenitih ljubljanskih secesijskih stavb, v multimedijskem uvodu najprej seznanili s pet tisoč let dolgo zgodovino bančništva, v dvestoletno bančno dediščino na Slovenskem pa jih bo popeljala predstavitev zgodovine bančnih institucij in praks pri nas. Poučili se bodo tudi o nastanku prvih hranilnic in se sprehodili skozi zgodovino vse do pojava digitalnih mobilnih denarnic. Ogledali si bodo lahko vse denarne valute, ki so bile v tem obdobju veljavne na ozemlju današnje države, ter spoznali ključne osebe slovenskega bančništva. Marsikoga bodo pritegnili tudi bančna okenca iz različnih obdobij, bogata zbirka hranilnikov in hranilnih knjižic ter celo notranjost bankomata. Obiskovalci bodo lahko vstopili tudi v bančni trezor, za konec pa bodo na igriv način preverili svojo finančno pismenost.
Združenje bank Slovenije
Ljubčjana, 17. junij 2021