Torek, 15. februarja 2022: Združenje bank Slovenije je v okviru sprejetega letnega načrta aktivnosti na področju trajnostne preobrazbe organiziralo strokovni posvet o trajnostnem poslovanju in financiranju. Že tretji letni posvet je bil namenjen predstavitvi okvira Evropskega zelenega dogovora, izvajanju nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, pripravam gospodarskega sektorja na zeleni in digitalni prehod, konkretni predstavitvi aplikacije EU taksonomije na temeljne bančne produkte ter ključnih obstoječih in nastajajočih regulativnih predpisov na tem področju.
Združenje bank Slovenije je po lanskoletni objavi smernic trajnostnega financiranja, z ESG vidiki dopolnjenih smernic upravljanja tveganj ter pridružitvi k mednarodni pobudi »Net-Zero Banking Alliance« v okviru svojega načrta za pospešitev prehoda bančnega sektorja k financiranju razogljičenega gospodarstva in podpore k izpolnjevanju novih regulativnih zahtev na področju trajnostnega poslovanja v letošnjem letu organiziralo že tretji enodnevni posvet o trajnostnem financiranju, ki je danes potekal v virtualni obliki.
Na tokratnem srečanju so predstavniki različnih deležnikov – gospodarstva, vladnih uradov, akademske sfere, bančnega regulatorja in nadzornika ter poslovnih in razvojnih bank – razpravljali o ključnih izzivih in priložnostih, ki jih prinaša nova paradigma v trajnostno naravnanem poslovanju s poudarkom na razvojnih področjih, ki naj bi prispevala k blaženju negativnih učinkov pandemije COVID-19. Beseda je tekla tudi o doseženem napredku pri zeleni in digitalni preobrazbi v zadnjih letih ter o ključnih nadaljnjih korakih, že veljavnih in še nastajajočih regulativnih in zakonodajnih pravilih ter o vlogi različnih deležnikov na zahtevni poti preobrazbe.
Kot je v uvodnem nagovoru poudarila Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica ZBS, trajnostna preobrazba kot ena glavnih prioritet v EU vpliva na številna področja, pričakovanja glede vloge bančnega sektorja pa so zelo velika. Poleg zagotavljanja stabilne in zadostne finančne podpore preobrazbe gospodarstva ne gre prezreti tudi pomena svetovalne funkcije in razvoja novih (inovativnih) oblik financiranja, ki bodo prilagojene specifičnim potrebam tranzicije. Zaradi različnosti izhodišč, usmerjenosti aktivnosti na različne gospodarske segmente zlasti pa nepopolnosti in nezadostnosti relevantnih podatkovnih baz z okoljskega področja pot do cilja sicer še ni povsem jasno trasirana, zato je po oceni direktorice združenja nujno, da se na evropski in nacionalni ravni zagotovi vmesne cilje, vključno z jasnimi, merljivimi in realističnimi sektorskimi koraki prehoda v podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo.
Damijan Dolinar, predsednik uprave SID banke, je temo trajnostnega prehoda osvetlil z aspekta civilizacijskih vrednot in odgovornosti do zanamcev. Sedanja generacija se sooča z odgovorno nalogo in nujnostjo takojšnjega ukrepanja v smeri trajnosti ter človečnosti, ključni vprašanji pa sta, ali in kako bo možno prihodnje eksistencialne potrebe človeštva zadovoljiti na način, da ne bomo povzročali pretiranih negativnih vplivov na okolje ter bomo pri tem upoštevali upravljavske in socialne komponente. Tudi v Sloveniji bodo kljub njeni majhnosti potrebne številne prilagoditve na vseh področjih gospodarstva, države in poslovanja bank. Srečujemo se z izjemno kompleksnostjo različnih regulativ, metodologij in pristopov, ki so šele v začetni fazi razvoja. Zato je ključno vzpostaviti celovit sistem, v katerem se različni vidiki regulative obravnavajo in uvajajo usklajeno, različni deležniki pa pri tem okrepljeno in agilno sodelujejo. SID banka že od leta 2010 posveča posebno pozornost spodbujanju transformacije gospodarstva v bolj trajnostne in bolj krožne oblike poslovanja ter sodeluje z drugimi deležniki pri iskanju novih trajnostnih rešitev v dobro družbe in gospodarstva.
V nadaljevanju so predavatelji razpravljali o strategiji in regulativnem okviru trajnostnih financ v EU ter njunih ključnih ciljih in izvedbenih instrumentih. Bojan Dejak, generalni direktor za vode in investicije je predstavil so bile predvidene investicije nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost s področja okolja ter njegov okvirni terminski načrt, kot tudi prilagajanja realnega sektorja gospodarstva na trajnostni in zeleni prehod v obliki vlaganj, ki predstavljajo več kot tretjino celotnega investicijskega potenciala slovenskih podjetij in s katerimi bi lahko zmanjšali investicijsko vrzel ter povečali produktivnost. V okviru pričakovanj gospodarskega sektorja do komercialnih in razvojne banke SID so izpostavljene zlasti potrebe po poenotenju ciljev in kazalnikov ter metodologij merjenja uspešnosti.
V popoldanskem delu posveta je Iztok Pustatičnik, Gospodarska zbornica Slovenije, predstavil izzive in dosežke gospodarstva v procesu priprave na trajnostni prehod. Alexia Femia, European Banking Federation, je podrobneje obravnavala zunanje in notranje vplive trajnosti na poslovanje bank s poudarki na vplivih EU okoljske taksonomije na ključne bančne produkte, kot npr. posojila za investicije in za financiranje obratnega kapitala, stanovanjska posojila ipd., ter javna razkritja o trajnostnem poslovanju, ki temelji na kazalniku zelenih sredstev (GAR). Predstavitev je sicer povzela prav danes objavljena priporočila za praktično uporabo EU taksonomije, ki so bila pripravljena v okviru UNEP FI in Evropske bančne federacije.
Ob zaključku je Saša Rubin, Banka Slovenije, povzela še regulativne novosti na področju trajnostnega financiranja, ki so kljub postopnosti uvajanja (tako s časovnega vidika kot z vidika obsega) izjemno zahtevne. V prihodnjih letih so predvidene še nadaljnje dopolnitve oz. širitve zahtev po razkritjih in bančne bonitetne zakonodaje. Razlog je v naraščajočih potrebah po zbiranju podatkov, ki jih banke potrebujejo za upravljanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj ter izpolnjevanje strožjih pričakovanj regulatorjev, vlagateljev in drugih deležnikov, kot v naraščajoči pomembnosti teh tveganj nasploh.
Združenje bank Slovenije
Ljubljana, 15. februar 2022