Prezadolženost

Uradne opredelitve pojma prezadolženosti ni. Najemanje kreditov omogoča lažje in hitrejše doseganje življenjskih ciljev. Odvisno od velikosti dohodka se gospodinjstva v posameznem življenjskem obdobju različno zadolžujejo (npr. plačilne kartice z odloženim plačilom, kreditne kartice, limiti na računu, krediti). Določena raven dolga je za večino gospodinjstev realnost, vendar pa nemalokrat ravno nepoučenost in želja po zviševanju življenjskega standarda lahko vodita v prekomerno zadolževanje. Za prezadolženost gospodinjstev pa so lahko krive tudi druge, nenačrtovane okoliščine, ki pripeljejo do takšnega stanja (izguba zaposlitve, bolezen, smrt, prometna nezgoda).

Tako lahko v nekem trenutku nastane situacija, ko se zaradi spleta okoliščin poveča tveganje, da gospodinjstvo ne bo zmoglo izpolniti svojih obveznosti za odplačilo dolga, nekatera gospodinjstva pa se znajdejo celo v položaju, ko dolga ne morejo več odplačevati, torej postanejo prezadolžena.

V takih primerih je možnosti več:

• dogovor z banko:
• reprogram kreditnih obveznosti – npr. podaljšanje dobe odplačevanja kredita, tako da se mesečni obrok zmanjša, ali odobritev novega kredita, v katerega se vključijo vsi dosedanji;
• moratorij na odplačilo glavnice kredita za določen čas;
• razglasitev osebnega stečaja posameznika.

Vendar pa se prezadolženosti lahko izognete z razumnim zadolževanjem, tveganja morebitnih nenačrtovanih okoliščin pa lahko zmanjšate s sklenitvijo različnih oblik zavarovanja (zavarovanje za primer brezposelnosti, življenjsko zavarovanje, nezgodno zavarovanje kreditojemalca).