Varčevanje in naložbe
Domača stran / Z banko skozi življenje / Varčevanje in naložbe
Varčevanje in naložbe so preverjen in zanesljiv način za uresničitev želenih ciljev v prihodnosti. Privarčujete lahko za različne stvari, kot so stanovanje, avtomobil, počitnice, varna starost, šolanje otrok itd.
Varčevanje je smiselno tudi, če še nimate določenega cilja. Tega lahko določate ali spreminjate sproti glede na razmere in želje.
Varčevanje in naložbe vedno prilagodite življenjski situaciji. Pomembno je, da se pri izbiri vrste in oblike varčevanja oz. naložbe odločite, za kaj bo namenjen privarčevani denar. Vaš cilj mora biti prva smernica pri izbiri oblike varčevanja, kajti učinkovito varčevanje je tisto, ki je usmerjeno k vašim ciljem in željam.
Izbirate lahko med različnimi vrstami varčevanja in naložb, ki se med seboj razlikujejo po:
- dobi (kratkoročna – do enega leta, dolgoročna – nad enim letom),
- načinu varčevanja (enkratni pologi, mesečna vplačila, poljubna periodika vplačil),
- stopnji tveganja (od manj tveganih do špekulativnih naložb).
Transakcijski račun ni namenjen varčevanju, ampak predvsem opravljanju tekočih denarnih zadev (prejemanje plače, pokojnine, honorarja itd., dvigu gotovine, plačilu položnic, uporabi plačilnih kartic). Za namen varčevanja imajo banke v svoji ponudbi druge storitve.
Višjo obrestno mero kot na transakcijskem računu boste imeli, če boste uporabljali varčevalni račun. Razpolaganje s sredstvi na varčevalnem računu je lahko zneskovno in/ali časovno omejeno (npr. minimalni znesek pologa ali stanja, najkrajši čas od pologa do dviga sredstev), zato se o podrobnostih ponudbe pozanimajte pri banki.
Najbolj pogosta oblika varčevanja so bančni depoziti. Zanje je značilno, da prinašajo višjo obrestno mero kot velja za pozitivno stanje na transakcijskem računu. Za ta namen svoja prosta finančna sredstva zaupate banki, ki za dogovorjeno dobo, med katero s sredstvi ne morete razpolagati, prevzame njihovo upravljanje.
Za navedene oblike varčevanja velja, da sodijo v sistem zavarovanja depozitov za primer stečaja banke (jamstvo za vloge) in so opredeljene kot najmanj tvegane.
Banke imajo v svoji ponudbi tudi druge, bolj tvegane in potencialno tudi bolj donosne možnosti naložb (vrednostni papirji, investicijski skladi, naložbena zavarovanja, plemenite kovine itd.). Svetujemo vam, da pred odločitvijo za take naložbe pridobite čim več različnih informacij.
Povezana opozorila
Davek na obresti
Tudi v Sloveniji se po veljavni davčni zakonodaji plačuje davek od obresti (ne velja za obresti na transakcijskem računu). Obračuna se od obresti, ki v koledarskem letu presegajo znesek 1.000 evrov, in sicer po 27,5 odstotni stopnji. Davek od obresti plačate v tistem letu, v katerem so vam bile obresti izplačane.
Pri poslih, daljših od enega leta, imate možnost razmejiti obresti tako, da banka obračuna obresti konec vsakega koledarskega leta (in takrat plačate tudi davek na te obresti), ali pa vam banka pripiše celotne obresti na koncu varčevanja in davek poravnate takrat.
Davek od obresti je samostojen davek in se torej ne všteva v letno dohodnino.